Branko Cestnik in Bojan Šrot na zaključnem seminarju Socialnega tedna

»V zgodovini se mnogokrat pojavi t.i. monarhično sakralni tip voditelja. Maziljen od boga, da vlada ljudstvu, ljudstvo pa mu priznava nezmotljivost.” Takšni voditelji so bili na vseh straneh, v starem Egiptu, v Cerkvi, v totalitarnih režimih. Totalitarni režimi so sicer religijo kot ideologijo zavračali, a so bili voditelji, ki so se pojavili v njih, povečini še dosti hujši. Totalitarne voditelje prejšnjega stoletja sta namesto Boga mazilila ideja in/ali zgodovina. Tudi nazivi zanje so bili – zanimivo – podobni Cerkvenim:  Oče, Oče narodov, …«

S temi besedami je med drugim mag. Branko Cestnik prvi dan zaključnega seminarja Socialnega tedna v Celju opisoval razliko med dvema zgodovinskima arhetipoma voditeljev: monarhično sakralnim in skupinskim.

Mag. Branko Cestnik je tudi opisal lik Jezusa kot voditelja: “Jezus ima kot lik voditelja nekatere zelo moderne, skupinske voditeljske poteze. Sam izbira svoje sodelavce, a pri tem ne išče elite. Pri izbiranju  tvega in včasih izbere tudi kakšnega ‘čudnega’. Vzgaja s tišino, zgledom, ostro besedo, jezo – s celotno paleto čustev, ki jih kot človek po naravi ima. Ima visoko stopnjo kredibilnosti in avtoritete. Obvlada skupinsko dinamiko. Ni guru, ki bi se postavil nad množico in tako ljudi ne navezuje nase. Želi, da se pot do njega opravi skozi prijateljstvo, da ga tisti, ki ga on vodi, prizna sam.”

Zdaj oba modela prihajata v krizo, saj ju izpodriva tretji, za katerega izgleda, da ga pravzaprav nihče ne nadzira. Zaznamovan je z ekonomijo, ki postaja nova povezava človeštva, novi osmišljatelj našega vsakdana.

Gost se je dotaknil tudi fenomena skrivanja voditeljev. Pedofilske afere Cerkev tepejo prav zato, ker je postavljala posvečene tipe voditeljev, ki naj bi brezpogojno delali prav. V preteklih primerih je sledilo skrivanje takšnih ljudi v samostane, postavljali so jih pred Boga, da bi premišljeval o svojih grehih, a so jih s tem predvsem skrivali pred civilnim pravom. Popolnoma enak vzorec imajo in so imeli slovenski komunisti. Tudi pri povojnih pobojih še ni bilo nobene obsodbe, prav zaradi ‘skrivanja’. Tudi v teh primerih ‘posvečeni voditelji’ s svojo ‘nezmotljivostjo’ še vedno razglašajo svojo resnico. V obdobje demokracije bomo Slovenci vstopili šele, ko se bomo tega skrivanja otresli.

V večernem terminu se je nekaj več kot 20-im udeležencem pridružil celjski župan Bojan Šrot. “Včasih se nevoščljivosti Slovencev kar nasmehnem,” je med drugim dejal. “Prepričan sem, da bomo kot družba uspešni le, če bomo imeli uspešne posameznike. Vsakega uspešnega človeka se je potrebno veseliti, še posebej če pri tem ostaja družbeno odgovoren.”

V pogovoru, ki ga je moderiral Anton Lesnik, se je gost dotaknil tudi razmerja med t.i. ‘strokovnostjo’ in menedžerskimi ter političnimi kompetencami: “Aktualna vlada (pa to ne velja samo za to vlado) je sestavljena v veliki meri iz profesorjev, ki imajo bogato strokovno znanje, niso pa menedžerji. Danes si profesor, jutri minister, ko vidiš, da to ne gre, pa se vrneš nazaj v profesuro. Vedno imajo pot ven – zasilni izhod.”

Že Ropu sem, ko je bil predsednik vlade je Bojan Šrot dejal: “Vlado bi lahko kar ukinili in na ljubljanski univerzi ustanovili katedro za vladanje. Dobro je, da je minister politik, ne strokovnjak.”

O občinski upravi pa je g. Šrot dejal: “Tudi pri nas je 10% ljudi takšnih, ki razmišljajo, kako bi nekaj naredili inovativno in kje bi za to dobili sredstva ipd. Ostalih 90% pa razmišlja predvsem o tem, kako sami česa ne bi naredili.”

Besedilo: Matej Cepin
Foto: Aleš Čerin