Ana Kos piše o medgeneracijskem sodelovanju: “Ko so živele generacije skupaj in so starci imeli ponavadi svoje pomembno mesto v družini, skupnosti … Ko morda niso mogli več veliko pomagati fizično, a z nasveti so še vendar lahko pomagali. Pomagali so z modrostjo. Kolikokrat sem že pomislila na to, da naj bi bili stari ljudje modri.”
Arhiv | Blogerji RSS feed for this section
Aleš Čerin: Vzgoja za s(l)odelovanje
Aleš Čerin o povezavi med sodelovanjem in sožitjem, pa o smislu vzgoje za sodelovanje in nekaterih vzgojnih možnostih, ki jih imamo starši na razpolago. Če se jih le zavedamo.
S. Marjeta Pija Cevc: Ko sem začela delovati v politiki… (Slodelujmo!)
Sestra Marjeta Pija Cevc: “Ob odgovarjanju na vprašanje, kakšna je naša osebna zgodba glede vključevanja žensk v javno delovanje, se mi je odvil film spominov. Presenetila sem se z izjavo: »Ko sem se začela ukvarjati s politiko[1]…« Hmm, ko sem se začela ukvarjati s politiko – torej se še ukvarjam. Naj spomnim, da sem redovnica, če je kdo spregledal :-). Se mi je zareklo ali je res, pa si ne priznam? S kakšno politiko se ukvarjam?”
V nadaljevanju govori o “oznanjevanju evangelija v bistvu najbolj učinkovita politika na dolgi rok.”
Klemen Matk: Kako slodelujemo “na pavrih”
Klemen Matk, gospodar na Matkovem v Matkovem kotu, razmišlja o slodelovanju na podeželju, navede nakaj praktičnih primerov in opiše možnost slodelovanja pri oskrbi s hrano. Govori tudi o negativnem slodelovanju.
Robert Kaše: Dragi slodelavci in slodelavke!
“Dragi slodelavci in slodelavke! Najbrž se nekoliko čudite moji odločitvi, da vam pišem pismo, namesto da bi vam kar osebno povedal za kaj gre …”
Sabina Podjed: Soustvarjati. Toda kaj? In s kom?
Sabina Podjed piše o nepripravljenosti za sodelovanje – tudi med sorodnimi skupinami in se zavzame za dogovarjanje o skupni ideji. Bolj ji je všeč koncept soustvarjanja, ko sodelovanja.
Jože Bartolj: So možnosti za slodelovanje
Jože Bartolj, novanar na radiu Ognjišče: “Na misel prihaja usodna slovenska razdeljenost, ki se izraža na vsakem koraku. Pravzaprav se kaže, kot da prav iščemo stvari, ki nas delijo namesto, da bi skušali sodelovati, si pomagati, se iskreno veseliti uspeha drugega.” A vendarle najde dva dobra primera slodelovanja …
Danilo Kozoderc: Moja lastnina in počasnost ovirata sodelovanje
Danilo Kozoderc razmišlja o svojih ovirah pri sodelovalnem načinu dela in predstavi metodo odprtega prostora, ki omogoča sodelovanje. Zaključi s primerom Wikipedije kot zgleda sodelovalnega ustvarjanja.
Rok Čakš: Slovenci, prenehajmo sodelovati, začnimo sLodelovati!
Rok Čakš, urednik slovenskega blogerskega časopisa Drugi svet o nacionalni – kot pravi – neformalni slovenski vrednoti “prinesti okrog državo” in nas poziva raje svoje “talente, prednosti, sposobnosti obrnemo v skupno dobro”.
Aleš Adamič: Slodelovanje Slovencev v tujini
Aleš Adamič, trener in svetovalec v Londonu, razmišlja o sodelovanju Slovencev v tujini: “Izkušnja tujine demonstrira, da ne glede na stereotipe ali poročanje dnevnih novic, Slovenci imamo gen za sodelovanje. Kaj bi bilo za Slovenijo šele možno, če bi se ne le enkrat letno, tekom socialnega tedna, spomnili na sodelovanje, ampak zavestno prebudili in ohranjali to lepo in koristno navado ves čas?”
Ana Pavec: O sodelovanju na področju porodnega spremljanja
Ana Pavec, doula (porodna spremljevalka) o sodelovanju na tem tako pomembnem področju: “Sodelovanje je bistvena značilnost doule. Brez sodelovanja ni njenega poklica, kajti doula ne more obstajati sama zase. Sodelovanje je skrito že v njenem imenu – doula v grščini pomeni ženska, ki služi – nekomu drugemu.”
Dr. Žiga Turk: Slodelovanje
Prispevek dr. Žige Turka, profesorja in bivšega ministra za razvoj, je nekaj citatov “ljudomrzle” Ayn Rand v zvezi s sodelovanjem. Pravi: “Bralca silijo k razmisleku, ne k slepemu sprejemanju.”
Dr. Marko Pavliha: S(l)odelovanje kot nova etična paradigma
Dr. Marko Pavliha, na svojem blogu Mare liberum razmišlja o s(l)odelovanju kot novi etični paradigmi. Dotika se – kot pravi – svetohlinstva boja proti terorizmu, dogajanja v mednarodnem, še posebej slovenskem okolju in tudi pomembne vloge civilne družbe. Takole pravi: “Dejstvo je, da vedno več ljudi išče odgovore onkraj brezdušne materialnosti, kar je bodrilno znamenje, ker bomo tako nekoč dosegli kritično maso in začeli graditi novo družbeno paradigmo.”
Nem-Slo-delovanje
Primer dobrega medanarodnega sodelovanja med evropskimi srednjimi šolami na farmacevtskem področju.
Dr. Vinko Gorenak: Levo – desni politični pogled na socialna vprašanja
Dr. Vinko Gorenak, poslanec SDS, v okviru blogerskega Socialnega tedna na svojem blogu piše o levo–desnem političnem pogledu na socialna vprašanja. Takole pravi: “Po moji oceni bistvenih razlik med levimi in desnimi političnimi vladami ali strankami sodobne Evrope glede reševanja socialnih vprašanj niti ni. Ene in druge si prizadevajo socialna vprašanja rešiti, le pot do tega cilja je med enimi in drugimi različna.”
Anton Tomažič: SLO-delujmo tudi politično!
Anton Tomažič, na svojem blogu razmišlja o slodelovanju v politiki na desnem političnem polu in predlaga tesnejše povezovanje, kar bi lahko vodilo kar v Novi DEMOS.
Pridružite se Socialni akademiji.
Projekt podpirajo
Socialni teden 2010: Dejali so
Petra Matos, ekologinja: "Kako ustvariti gibanje? Pomemben je prvi posnemovalec. On naredi voditelja za voditelja. To je podcenjena vloga, a brez njega gibanja, tako kot brez voditelja, ne bi bilo." |
Hubert Požarnik, publicist: "Premalo se zavedamo, da je treba rešitve iskati nekje onstran – onstran kapitalizma in komunizma." |
Branko Cestnik, duhovnik: "Jezus ima kot lik voditelja nekatere zelo moderne, skupinske voditeljske poteze. Sam izbira svoje sodelavce, a pri tem ne išče elite." |
Matej Cepin, vodja Socialnega tedna: "Če smo imeli kristjani pred 20 leti še izgovor, da v javnem življenju ne znamo delovati, saj smo bili ‘novi’, sedaj tega izgovora ne sme več biti. V 20 letih bi vendarle morali pridobiti kakšno veščino več." |
Aleš Čerin, bloger: "Blog ni samo osebni dnevnik – iz tega se je pač razvil – vedno bolj postaja osebni medij, ki z majhno investicijo omogoča vsakemu osebno participacijo v družbi." |
Nevenka Bogataj, raziskovalka: "Smisel je doseči ugodno razmerje med materialnimi vložki in učinki. Doseči je treba skrajno racionalnost, a ne šele ko moramo to delati iz nuje." |
Danilo Kozoderc, izobraževalec: "Voditelj skupnost je po eni strani katalizator, po drugi pa služeči vodja." |
Bojan Šrot, župan: "“Prepričan sem, da bomo kot družba uspešni le, če bomo imeli uspešne posameznike. Vsakega uspešnega človeka se je potrebno veseliti, še posebej če pri tem ostaja družbeno odgovoren.” |
Aleš Čerin, podjetnik: "Vredno se je posvetiti vodenju družine. Družina si zasluži, da je dobro vodena!" |
Mojca Kucler Dolinar, pravnica: "V Sloveniji si še nismo na jasnem, kaj pomeni zasebna lastnina. " |
France Arhar, bančnik: "Nobeno področje na svetu ni regulirano tako kot bančništvo, ampak pozablja se na človeka, ki je za predpisi." |
Janez Juhant, profesor: "V marsičem smo na dnu in v brezizhodnosti, vendar kristjan, ki iz vere nesebično ravna po načelih resnice in pravičnosti, lahko prinaša upanje zapuščenim in odrinjenim tega sveta." |
Andrej Kržič, gospodarstvenik: "Med kristjanom in poslovnežem (v sebi) ne vidim nobenega protislovja.
Strinjam se z vsemi krščanskim postulati o poslovanju, ampak ko je treba na koncu meseca zbrati 2,5 milijona evrov za plače, je stvar rahlo bolj zapletena." |
Andrej Marko Poznič, moralni teolog: "Če nočemo le preživeti, ampak zaživeti s polnostjo naših talentov, potem si moramo v družbi prizadevati najprej za pravičnost." |
Jože Mencinger, ekonomist: "Evropa se bo morala soočiti z dejstvom, da bo ob zagotavljanju socialne države bitka za konkurenčnost izgubljena." |
Edvard Kovač, filozof: "V našem prostoru se je razvila ideja, da pomoč ne prihaja le iz ljubezni, ampak je pravica." |
Alojzij Štefan, Caritas Europa: "Nekateri nam (Karitas) očitajo, da predvsem ustvarjamo odvisnike od pomoči." |
Andrej Fištravec, sociolog: "Če bi skušali raven potrošnje nastaviti na raven najbolj potrošniško usmerjenih zahodnih družb, potrebujemo še kakšnih pet ali šest planetov surovin." |
Bogdan Žorž, psiholog: "Vse evropske socialne politike delijo ljudi najmanj na dve kategoriji, na večvredne in na manjvredne." |
Ivan Kukar, pravnik: "Evropa ima komparativno prednost edino še na področju miru in stabilnosti." |
Franc Cvelbar, fizik: "Skrb za okolje se bo s časom prav gotovo stopnjevala in pričakujemo lahko hude odpore." |
Aleš Čerin, podjetnik: "Nove oblike solidarnosti naj gredo v smeri izmenjave, reciprocitete in soodvisnosti." |
Matej Cepin, vodja Socialnega tedna: "Večina Slovencev vztraja pri zanikanju lastne odgovornosti in prestavljanju le-te na 'višjo inštanco'." |
Komentarji