Facebook Twitter Youtube

Archive | Blogi

RSS feed for this section

Jože Bartolj: Zakaj še za-upaš?

Kakšni so razlogi za upanje v časih vsesplošne krize, ki jo lahko doživljamo kot nekakšno kazen za naša, bodisi storjena ali opuščena dejanja? Kaj nam ima o krizi in reševanju iz nje povedati blaženi Anton Martin Slomšek?

Preberite celoten prispevek

Ana Kos: Zdaj zapuščam vse to

Ob socialnem tednu o tem, da tudi ob poslavljanju od življenja (tukaj) moremo upati in zaupati: Miren dan … V sobi je spokojno – kot vedno. Bolnica je vedno nasmejana, prijazna, vedno je tako dobra do ljudi. Tako je tudi danes. Hana se rada ustavi ob njej. Gotovo obe čutita bližino. In imata si veliko povedati. O življenju.

Preberite celoten prispevek

Branko Cestnik „BREZ-STRASTJE“ – DA ALI NE?

A-patičnost ali brez-strastje Kaj je apatičnost? Grško „a-patheia“ pomeni odsotnost čustev oz. ne-občutljivost, ne-čutečnost tudi ne-gibnost. Torej nekaj nasprotnega od patosa, strasti, nekaj, kar bi lahko slovenili z „brez-strastje“. Že izza naslova kuka teza, da živimo določeno apatičnost, določeno pomanjkanje strasti. Mišljena je seveda družbena apatičnost oz. naša neobčutjivost, naše nezanimanje in neudeležba v delu […]

Preberite celoten prispevek

dr. Ivan Štuhec: Krhka demokracija po 20. letih samostojne Slovenije

Kratek povzetek razmišljanja v nemškem jeziku dr. Ivana Janeza Štuheca: Eine brüchige Demokratie nach den 20. Jahren der (Verselbständigung) Slowenien (Krhka demokracija po 20. letih samostojne Slovenije) Uvod: Slovenija kot ena izmed manjših držav članic EU, s svojima dvema milijonoma prebivalcev, ni strateško pomemben dejavnik v Evropi . To ne pomeni, da so tako zgodovinske in sedanje izkušnje Slovencev […]

Preberite celoten prispevek

Ana Pavec: “Prisluhnite mi, ker sem človek”

Boris Pahor: Prisluhnite mi, ker sem človek        Z dojenčkom v naročju sem zrla v zaslon in skušala uvideti, kaj jih je tako vznemirilo. Marsikoga je prizadelo, da slavljencu Borisu Pahorju niso pustili do besede. Presenetilo me je, kako vztrajno je poskušal priti do možnosti govora (zvesto je ponavljal: »Samo minuto!«) in nato tudi prišel, tako […]

Preberite celoten prispevek

Silva Matos: “Odpreti svoje srce in zaupati v to, kar prihaja …”

Zadnje čase velikokrat zjutraj ujamem samo sebe, ko razmišljam, kako bi moralo biti, kaj naj ta dan, ki je pred menoj, prinese. Naj se zgodi to, ali naj se zgodi ono. Ure minevajo, pa spet in spet ugotovim, da stvari tečejo po svoje. Že spet je padlo vmes nekaj nepričakovanega. Seveda moram vskočiti in pomagati pri […]

Preberite celoten prispevek

Milan Matos: “Naloga nas vseh je, da vsak zase naredi sebe za osebo vredno zaupanja.”

Za-upanje Brez zaupanja se svet ne bi mogel vrteti. Zaupamo že kot dojenčki svojim roditeljem, se jim nemočni popolnoma prepustimo. In seveda čutimo, če smo sprejeti ali ne. Zaupamo kasneje svojim staršem, da so najboljši, najmočnejši, tudi če to ne drži popolnoma. Zaupanje nam daje občutek varnosti, zaupam njim, drugim. Zaupam vsak dan, ko grem […]

Preberite celoten prispevek

Peter Lah: Upam za

Okoliščine danes niso take, da bi slovenskega katoličana navdajale z veseljem in zaupanjem. Kot duhovnik in redovnik, ki mu ni tuj sociološki način razmišljanja, se bom omejil na eno samo področje: na Cerkev, ki je teološka in sociološka resničnost, hkrati eshatološka in zakoreninjena v tukaj in zdaj. Ta resničnost ni nekakšen dodatek k siceršnjemu življenju […]

Preberite celoten prispevek

Polona Štampe: Verjamem v “lokalne” skupnosti

Morda se globalno gledano res vse podira, a »lokalne skupnosti« v mojem življenju delujejo odlično. Skupina mamic (se dobiva v župniji Ježica) s katero sem se dobivala v času porodniške, Skupina Blagor ženskam (skupine dela po knjigi A. Rebule, Blagor ženskam), spletna skupnost mamic in zakonska skupina Najina pot mi zelo pomagajo. Od njih dobivam […]

Preberite celoten prispevek

Danilo Kozoderc: Pri delu z otroki mora zaupanje prehitevati

Nekaj let nazaj sem opazoval sina, ki je plezal po veliki mreži v Ljubljanskem živalskem vrtu. Popolnoma sem mu zaupal, čeprav še nikoli ni bil na tem igralu in čeprav je bilo to takrat zelo zahtevno. Moje zaupanje se je oblikovalo iz poznavanja sina in iz opazovanja njegovih prejšnjih podvigov. Seveda bi lahko zaklical: “David! […]

Preberite celoten prispevek