V petek, 30. septembra 2016, je v dvorani krajevnega doma v Šmarci v organizaciji Društva Demos na Kamniškem, Društva sv. Jakoba, Socialne akademije in KS Šmarca potekal simpozij o Francetu Tomšiču, začetniku slovenske demokratizacije na političnem in sindikalnem področju. Njegov prispevek pri »novotrškem uporu« v Kamniku leta 1986, pri litostrojski stavki leta 1987 in pri ustanavljanju prvih nekomunističnih političnih strank v letu 1989 je bil neprecenljiv.
Program simpozija je bil zasnovan tako, da je 12 referentov osvetlilo ne samo večplastno osebnost Franceta Tomšiča, pač pa tudi širši okvir družbenega in političnega okolja, v katerem je deloval, in mnogokrat potegnilo tudi vzporednice z današnjim časom. Obdobje sredine in zlasti konca 80-tih let 20. stoletja je bilo navdano z upanjem in veliko željo po spremembah, zato je bil France Tomšič s svojimi lastnostmi, kot so: odgovornost, energičnost, izkušnje s politično kulturo in socialno demokracijo v zahodni Nemčiji, zasledovanje konkretnih rezultatov dela in zlasti velika strpnost do političnih nasprotnikov, tista oseba, ki je že na začetku teh procesov potegnila »voz zgodovine« v pravo smer. Njegova premočrtnost, ki je izhajala tudi iz dejstva, da je pripadal tehnični in ne družboslovni inteligenci, je veliko pripomogla k uspehu njegovih prizadevanj.
V prvem delu simpozija so dr. Aleš Maver, prof. dr. Janko Prunk in prof. dr. Stane Granda podali nekoliko širši pogled na zgodovinski razvoj socialne demokracije in sindikalizma v Evropi in pri nas od srede 19. stoletja naprej pa vse do današnjih dni, ko socialna demokracija pravzaprav spet išče svojo pravo identiteto. Drugi del simpozija, v katerem so sodelovali dr. Andreja Valič Zver, doc. dr. Milan Balažic in prof. dr. Bogomir Kovač, je bil namenjen osvetlitvi vloge in pomena Franceta Tomšiča v procesih demokratizacije političnega in sindikalnega življenja in osamosvojitve. V tretjem in četrtem delu simpozija so nastopili referenti, ki so s Tomšičem dlje časa tudi sami aktivno sodelovali. Predstavili so spomine nanj in na posamezne pomembne dogodke, ki so zgodili v času sodelovanja z njim. To so bili: Andrej Magajna, dr. Gorazd Drevenšek, Jože Erčulj, mag. Branko Grims, Anton Tomažič in mag. Igor Podbrežnik. Prispevki referentov bodo naslednje leto objavljeni v posebnem zborniku.
Kasneje, sredi 90-tih let, ko so bile ključne stvari, kot sta formalna demokratizacija in osamosvojitev opravljeni, je tok razvoja slovenske postkomunistične družbe mnogokrat krenil v drugo smer, kot si je želel France Tomšič. To se je kazalo tudi v njegovi čedalje večji »marginalizaciji« v političnem življenju, ki je končno botrovala tudi njegovemu umiku iz aktivnega političnega življenja. Danes, ko je slovenska družba spet v krizi, ki se morda na trenutke zdi še bolj neizhodna, kot je bila konec 80-tih let, pa spoznavamo, da bi se morali zopet približati zamislim in idealom, ki jih je zastopal France Tomšič. Zato je bila z odobravanjem sprejeta tudi pobuda, da bi podobne dogodke, na katerih bi se spominjali dela Franceta Tomšiča, v obliki »Tomšičevih dnevov« prirejali vsako drugo leto.
Več fotografij s simpozija si lahko ogledamo v prispevku ”France Tomšič, borec za svobodo, socialno in pravno državo, eden izmed očetov slovenske državnosti”, ki je objavljen na spletni strani Društva Demos na Kamniškem.
