![[Facebook]](http://socialniteden.si/wp-content/plugins/bookmarkify/facebook.png)
![[LinkedIn]](http://socialniteden.si/wp-content/plugins/bookmarkify/linkedin.png)
![[Twitter]](http://socialniteden.si/wp-content/plugins/bookmarkify/twitter.png)
![[Windows Live]](http://socialniteden.si/wp-content/plugins/bookmarkify/windowslive.png)
![[Email]](http://socialniteden.si/wp-content/plugins/bookmarkify/email.png)
Nisem socialist, tudi libertarec ne. Ne znam enoznačno opredeliti, ali sem v političnem prepričanju nagnjen nekoliko v levo ali nekoliko v desno. Priznam, da nimam natančno izdelanega mnenja o tem, s katerih področij naj se država umakne še bolj, kot se je že, in v katera naj se v še večji meri vplete.
Zato ne želim, da moj prispevek izpade kot hujskanje za zmanjšanje vloge države v gospodarstvu, šolstvu, zdravstvu, infrastrukturi, energetiki in drugih področjih. Opozoriti pa želim na past, v katero lahko pademo, če za večino področij življenja, neuresničenih sanj in aktualnih težav krivimo državo.
Zdi se, da smo Slovenci v to past že padli. Toševa raziskava o razumevanju vloge države iz leta 2007 [N. Toš: Razumevanje vloge države, ocene (ne-uspešnosti) njenega delovanja in pogledi na reforme] namreč na strani 7 postreže z zelo zanimivimi podatki.
Nekaj več kot 1.000 Slovencev so vprašali, ali naj bi bila država pri nas odgovorna za
- zagotovitev delovnega mesta za vsakogar, ki hoče delati,
- nadzor nad cenami,
- zagotovitev zdravstvene oskrbe za bolne,
- zagotovitev primernega življenjskega standarda za upokojence in stare ljudi
ter še nekaj drugih podobnih opravil.
Rezultati se zdijo naravnost šokantni! Skoraj polovica vprašanih meni, da je država V VSAKEM PRIMERU odgovorna za pomoč industriji pri njenem razvoju. Nadaljnjih 43% pa meni, da je za to delno odgovorna. Več kot polovica vprašanih meni tudi, da je država V VSAKEM PRIMERU ODGOVORNA za zniževanje razlik med bogatimi in revnimi, podoben odstotek pa se opredeljuje za to, da je država V VSAKEM PRIMERU odgovorna priskrbeti delovna mesta vsem, ki hočejo delati!
Si predstavljate, kako bi realizacija takšnega javnega mnenja izgledala v praksi? Dovolim si za trenutek sanjati in pred očmi se mi izrisuje vsemogočna država z neskončnimi viri, v katero samo vstopiš in dobiš vse. Ne morem si kaj, da se mi v ozadju prav zaradi teh istih razlogov ne bi izrisovala tudi totalitarna država (kar vsemogočnost na nek način pravzaprav je!)
Morda pa s tem ni nič narobe. Konec koncev – lepo je, da imamo Slovenci takšno mnenje. Lepo je, da smo vsaj na papirju solidarni drug z drugim. Lepo je, da smo vsi pripravljeni poskrbeti za sočloveka v stiski. Ne sicer vsi individualno, temveč preko davkov, ki jih vsi pridno plačujemo in jih očitno želimo plačevati še več.
Davkov? Kdo že želi plačevati visoke davke?
Le v katerem grmu tiči zajec te neverjetne solidarnosti. Ne morem si kaj, da v dvojčku ob odgovorih, ki vsi po vrsti kričijo: »Odgovorna je država« ne bi videl tudi tiste druge plati, ki kriči: »Nisem odgovoren jaz!«
Sodoben človek res težko prevzame odgovornost. Svet, v katerem živimo, je tako povezan, prepleten in globalen, da v njem vloga posameznika hitro zbledi. A čisto brez vrednosti ta posameznik vendarle ni! Prav nekatere civilne iniciative, ki so (sicer iz egoističnih ali pa altruističnih razlogov) v Sloveniji nastale v zadnjem času, pričajo o moči posameznika, ki lahko spremeni svet, premakne meje in sproži val, gibanje, silo.
Večina Slovencev pa kljub dobrim zgledom čiščenja odlagališč in uspešnih bojev za ohranjanje naravne in kulturne dediščine trmasto vztraja pri zanikanju lastne odgovornosti in prestavljanju le-te na ‘višjo inštanco’. Izogibanje individualni odgovornosti in prestavljanje le-te na višjo inštanco se v Sloveniji dogaja bolj intenzivno kot v drugih državah Evropske unije. Ne verjamete?
Oglejte si anketo, objavljeno v Eurobarometru!
Evropejce so spraševali, katera od naštetih institucij je po njihovem mnenju najbolje zmožna učinkovito ukrepati proti učinkom finančne in gospodarske krize. Našteli so pet institucij: EU, nacionalno vlado, G-20, ZDA in Mednarodni denarni sklad. In kako s(m)o odgovarjali Slovenci? V veliki meri drugače od evropskega povprečja! Veliko manj kot ostali Evropejci glede reševanja krize zaupamo nacionalni vladi. Tudi Evropski uniji zaupamo manj kot ostali. Veliko učinkoviteje pa po našem mnenju lahko ukrepajo tisti, drugi. G-20, ZDA in Mednarodnemu denarnemu skladu pa namreč Slovenci pripisujemo veliko več možnosti za ukrepanje kot drugi Evropejci.
Utemeljitev mi kar sili na ustnice in ne morem si kaj, da je ne bi zapisal. Nacionalna vlada – ne more rešiti krize! EU – tudi ne! G-20, ZDA in Mednarodni denarni sklad – oni lahko rešijo krizo, ne pa mi! Oni so odgovorni! Oni morajo nekaj ukreniti, oni naj delajo!
Odgovorni so tisti drugi, tisti, na katere jaz nimam vpliva! Ne jaz! Ko gre za vprašanje jaz – država, je odgovorna država. Ko gre za vprašanje država – EU, je EU. In ko gre za vprašanje država + EU proti ostalemu svetu – ni dileme. Odgovorni so tisti, kjer mene ni.
Kdo pa sploh je ta država?!
Matej Cepin
Foto: Aleš Čerin
Matej, odličen članek. Se strinjam. Pravzaprav, če bi naredili kakšno raziskavo ali ne, vem da Slovenci in Slovenke od države pričakujemo – pravzaprav vse.
Zanimivo pa se mi zdi razmišljati od kje in zakaj smo Slovenci pridobili to “lepo” lastnost: ne jaz-država mora? Kje je družbeni racional kot bi rekel znani direktor?
Matej, super razmišljanje! Mislim, da je del odgovora tudi čisto psihološki – Slovenci se v svoji majhnosti nekako ne počutimo najbolje (ne glede na to, kako turistično hvalimo, da Slovenijo čutimo!), saj smo iz zgodovine vajeni na stalno držo obrambe … in ker zdaj zunanjega sovražnika ni, ga iščemo v sebi, za probleme krivimo državo. In vsi vemo, da smo država vendarle ljudje – torej mi. Se pa pridružujem “množici” v pljuvanju tega, ko nekaj predlagaš, se potrudiš, pa te birokrattsko naravnano “osebje” in tudi zakonodaja marsikje postavlja v vlogo – bodi raje tiho in delaj, za te stvari smo tu mi. Torej je moje vprašanje, kako ljudi bolj vključiti v to, da imamo tudi mi nekaj pri odločanju ali vsaj predlaganju sprememb. Manjka te zavesti in zaenkrat ne kaže, da bi šlo na bolje … razen civilnih iniciativ, katerih število je pravzaprav zrcalo …
Če predpostavljamo, da je vzorec v raziskavah reprezentativen, me res čudi, da smo taki lenuhi in se za nič pri milem Bogu ne pobrigamo. Zgolj prelagamo kot popolni neodločneži odgovornost na druge, ker je sami nočemo ali nismo zmožni prevzeti. Naj se drugi odloči namesto mene – gotovo je bolj pameten. To je morebiti en vidik, drugi pa je preprosto ta, da smo leni, kot je Matej zapisal zgoraj: “Oni morajo nekaj ukreniti, oni naj delajo!” Torej smo narod lenuhov, kar je v nasprotju z reklom iz stare Juge: “Pridni Janezi”.
To, kar pa me iz zapisanega čudi, je, da je okoli mene kar nekaj prijateljev, sodelavcev, znancev, ki so neverjetno zagnani, sposobni in na katere se lahko zanesem, ampak te svoje zagnanosti, pridnosti, inovativnosti … ne morejo / nočejo pokazati, zaradi nadrejenih in nekih “višjih” ciljev. Niso pridni in inovativni tisti, ki bi lahko odločali, temveč vedno o vsem odloča (nesposobno) vodstvo, ki pa dela na temelju nekih trenutnih vzgibov in nelogičnega (vsaj meni) sklepanja.
Če na hitro čez palec sklepam. Torej smo tisti, ki želimo delati in se razvijati ter odločati o svoji prihodnosti in za zadeve poskrbeti sami pri sebi … v manjšini. Lenuhi, neodločneži, nesposobneži … pa so v večini. Vsaj tako kažejo rezultati v raziskavi.
Kaj naj naredimo?
Matej, odličen prispevek in super temelj za razpravo!
Hvala za zanimive komentarje!
Morda se mi je v članku res nekoliko ‘prehitro’ zapisalo “Oni naj delajo.” Moje mnenje je namreč, da Slovenci nismo lenuhi.
Morda bi bil res bolj ustrezen stavek: “Oni naj odločijo!”
Zdi se mi, da temelj človekovega dostojanstva in tisto, v čemer smo drugačni od živali, leži v tem, da smo kot ljudje sposobni interpretirati svet, sposobni konstruirati – z besedami in dejanji – svoje okolje. Prav v tem vidim tudi našo bogupodobnost.
Nas pa prav ta bogupodobnost sili tuid v prevzemanje odgovornosti. Vsak mojster je odgovoren za izdelek, ki ga ustvari. In če smo udeleženi pri ‘ustvarjanju’ sveta okoli nas, moramo za to tudi prevzeti odgovornost.
Se mi zdi, da se Slovenci enostavno ne zavedamo dovolj svojega dostojanstva. Če se te stvariteljske bogupodobnosti ne zavedaš dovolj, živiš nagonsko.
To pa je, če se izrazim z naslovom Socialnega tedna, ‘preživeti’. A človekovo dostojanstvo gre dlje. Poklicani smo tudi za ‘zaživeti’.
Dragi Matej,
obvestili so me da organiziraš solcialni teden po vzoru belgijskih in francoskih socialnih tednih.
ker zadnja leta živim in delam na Evropski komisiji v Bruslju, se socialnega tedna žal zaradi pozne obveščenosti (in obilice dela) ne bom mogel udeležiti, čeprav bi se ga z veseljem.
Ne vem če sem prav obveščen, da sodeluje tudi SKLS, kjer sem bil pred časom dejaven tudi sam. in SKI.
Želim vam uspešno delo.
Pozdrav!
Vse je res. To, da ga organiziramo, to, da (sicer minimalno) sodeluje SKLS, tu, da sodelujemo s Francozi – lani je šla tja delegacija nekaj Slovencev.
No, edino to ni res, da se ga ne moreš udeležiti. V četrtek je na sporedu spletni seminar o trajnovativnosti (glej med dogodki) in tega se prav lahko udeležiš!!! Poskusi, Danilo bo vesel gostov iz tujine!
Koncept, ki ga poznajo v Franciji, pa smo malo spremenili. Namreč: raje kot v velike dvorane z nekaj tisoč poslušalci in pretežno enosmerno komunikacijo ustvarjamo prostor dialoga po 30 krajih po Sloveniji.
@Matej: Dobra tale “edino to ni res, da se ga ne moreš udeležiti”. Noben nima torej izgovora, da se ne bi Socialnega tedna udeležil :)
Edino tisti, ki jih ni v Sloveniji in bodo izpadli iz 20 prostih mest za spletni seminar. :)