Facebook Twitter Youtube

Matjaž Gerčar: Robin Hood in nepravičnost

Robin Hood je bil človek, ki je jemal bogatim in dajal revnim. Kako zelo bi dandanes potrebovali nekoga takšnega, kajne? Pa vendar ne bi daleč prišel. Hitro bi se znašel v zaporu, zaradi kraje. Veliki in bogati bi ga zmleli v prah, ker bi se jim upal jemati. Toda kaj bi jim v resnici jemal? Tisto kar so zaslužili? Toda, če so zaslužili, je moral zaslužek od nekoga priti. Bogati vedno bolj kopičijo kapital pri sebi. Vedno več premoženja imajo v rokah. Na drugi strani, pa je vedno več revnih. Takšnih, ki nimajo niti za osnovno preživetje. Komu torej bogati jemljejo?”

Je to pravično in pošteno, če zobozdravniški lobi drži skupaj in umetno ustvarja visoke cene? Če plačaš za en sam zob 2.000€ je to pravična in poštena cena za takšno storitev? V primeru, da si zbiješ sprednji zob, je to pravzaprav edina rešitev: plačaj 2.000€ pa bo. Legalno. Takšna je cena. Ampak vemo pa, da zobozdravniška zbornica drži močno skupaj, ter kaznuje vsakogar, ki bi si upal ponuditi cenejše storitve. Kje tiči razlog, da je v Zagrebu implantat celih 500€, medtem, ko je pri nas 2.000€? Kdo je torej tukaj pošteno zaslužil, kdo je dal, ter kdo je prejel? Temu rečemo legalni rop.

Prav tako, kot je legalni rop policijsko kaznovanje prehitrih voznikov. In še hujše: redarsko kaznovanje prehitrih voznikov. Denarna kazen je namenjena poboljšanju voznikov. Da ne bi tako divljali.  Ampak kje je kakšna  vzgojna pri tem, da dobiš dve ali tri kazni skoraj dve leti po storjenem prekršku? Kaj je to drugega kot polnjenje državne oz. občinske blagajne. Lep primer je denar od pobranih kazni v Ljubljani. Naj se župan še tako zelo izgovarja na umiritev prometa itd., edini cilj pri vsem je polnjenje blagajne. Kako naj si drugače razlagamo v tihem spremenjen zakon, ki je naenkrat dal redarjem pooblastila za fotografiranje šoferjev? Kdo je torej dal in kdo je prejel?

Poznamo še vrsto tovrstnih zgodb o legalnem ropu. Pokvari se ti avto. Mehanik ti pove, da bo pa treba menjati kompresor klime, ki nov stane 1.600€ in te hkrati potolaži, da ti ga pa on lahko zrihta za samo 1.100€. Vprašaš ga, če ni možnosti popravila, če je res edina opcija menjava. Se sprijazniš z odgovorom, da je to edina opcija, globoko požreš slino, sežeš v denarnico in plačaš. Po opravljenem popravilu doživiš še kopico težav povezanih z menjavo kompresorja. Na koncu obupaš in greš na drug servis. Tam ti povedo, da bi stalo popravilo starega kompresorja celih 88€. To je pa velika razlika od 1.100€ a ne? Kdo je torej tukaj dal in kdo prejel?

Politiki so izvoljeni na svoje funkcije. Nekateri malo višje, nekateri malo nižje. Prej ali slej pa se vsi pririnejo do korita. Medtem, ko taisti politiki z debelimi plačami krojijo usodo ljudstva, mu jemljejo plačo, regres in vse ostalo, sebi simbolno znižajo plačo, ter manjko seveda kje drugje prinesejo notri. Recimo pri telefonskem računu. Ali pa pri potovanjih. Ali pa že kje drugje. Morda tudi pri prejemanju “kuvert”. Skratka sebi samo navidezno vzamejo, ljudstvo pa to mnogo bolj občuti. Če ti 700€ plače znižajo, boš še kako dobro občutil ta primanjkljaj, saj ti že prej na koncu meseca ni kaj ostalo. Ampak časi so takšni in moramo malo potrpeti, a ne? Kdo tukaj daje in kdo prejema?

Ljudje leta in leta garajo v tovarnah, potem pa pride menedžer, ki naredi menedžerski prevzem in s tem čez noč pride do ogromnega bogastva. Ker je potemtakem firma njegova, mu lahko odplačuje tudi njegov kredit. In on revež konec leta niti dobička ne razdeli, tako da njemu pa res nič v žep ne pade. Ljudje bi z veseljem imeli nekaj deleža v podjetjih kjer delajo, če bi jim le kdo omogočil, da jim podjetje plačuje kredit. Ampak ne, ljudstvo naj gara, menedžer si pa zasluži. Kdo tukaj daje in kdo prejema?

Bi lahko še nadaljeval, kajne? Pa naj bo dovolj za danes….Dovolj tematik za premislek…Dovolj dokazov o dajanju in prejemanju. Pravijo, da je kriza pojem bogatih. Revni imajo tako ali tako že vseskozi krizo. In ne, niso revni samo neizobraženi in nevedni. Revni so žal tudi ljudje, ki imajo službe in trdo garajo. To pa je narobe svet!

Objavljeno na blogu Matjaža Gerčarja.