Če bi skušalo človeštvo živeti nekako na ravni potrošniškega življenja, ki ga živimo pri nas v Sloveniji, bi potrebovali še za vsaj en planet naravnih virov, da bi bilo to mogoče. Če pa bi skušali raven potrošnje nastaviti na raven najbolj potrošniško usmerjenih zahodnih družb (kamor so oprte lačne oči večine človeštva), potem potrebujemo še kakšnih pet ali šest planetov surovin, da bi to bilo mogoče.
Arhivi značk: gospodarska kriza
Okrogla miza: Odgovorno upravljanje manjših podjetij za prebroditev gospodarske krize
Naslov dogodka: Odgovorno upravljanje manjših podjetij za prebroditev gospodarske krize Vrsta dogodka: Okrogla miza Kraj: Galerija Družina, Krekov trg 1, Ljubljana Ura: torek, 14.9.2010 ob 19h Opis: Gospodarska kriza vse bolj udarja tudi po najbolj občutljivem delu gospodarstva: manjših in srednjih podjetjih. Odgovorno upravljanje je še posebej pomembno za njihovo uspešno delo in preživetje. Kakšna [...]
Franc Cvelbar: Ne smemo malikovati vrednot
Za Socialni teden, ki ga za jesen pripravlja Socialna akademija, je Bogdan Žorž s svojim prispevkom Evropska socialna politika in krščanstvo vzel pod lupo moderne evropske politične vrednote (pojme), ki vsebujejo veliko pasti, vendar kristjani ne smemo zapasti v njihovo malikovanje. Usoda našega planeta bo namreč odvisna od našega zavedanja njihovih pomanjkljivosti.
Bogdan Žorž: Evropska socialna politika in krščanstvo
Evropa se samovšečno kiti z najrazličnejšimi zelo lepo zvenečimi vzdevki, s katerimi se postavlja nad ostali svet: »socialna država«, »pravna država«, globalizacija in tržno gospodarstvo.
Letošnja tema: Preživeti ali zaživeti?
Dostojanstvo posameznika se ne konča pri uživanju človekovih pravic. Človek v polnosti zaživi šele takrat, ko se zave naloge, ki je zaupana samo njemu in jo začne izpolnjevati.
Pridružite se Socialni akademiji.
Projekt podpirajo
Socialni teden 2010: Dejali so
Petra Matos, ekologinja: "Kako ustvariti gibanje? Pomemben je prvi posnemovalec. On naredi voditelja za voditelja. To je podcenjena vloga, a brez njega gibanja, tako kot brez voditelja, ne bi bilo." |
Hubert Požarnik, publicist: "Premalo se zavedamo, da je treba rešitve iskati nekje onstran – onstran kapitalizma in komunizma." |
Branko Cestnik, duhovnik: "Jezus ima kot lik voditelja nekatere zelo moderne, skupinske voditeljske poteze. Sam izbira svoje sodelavce, a pri tem ne išče elite." |
Matej Cepin, vodja Socialnega tedna: "Če smo imeli kristjani pred 20 leti še izgovor, da v javnem življenju ne znamo delovati, saj smo bili ‘novi’, sedaj tega izgovora ne sme več biti. V 20 letih bi vendarle morali pridobiti kakšno veščino več." |
Aleš Čerin, bloger: "Blog ni samo osebni dnevnik – iz tega se je pač razvil – vedno bolj postaja osebni medij, ki z majhno investicijo omogoča vsakemu osebno participacijo v družbi." |
Nevenka Bogataj, raziskovalka: "Smisel je doseči ugodno razmerje med materialnimi vložki in učinki. Doseči je treba skrajno racionalnost, a ne šele ko moramo to delati iz nuje." |
Danilo Kozoderc, izobraževalec: "Voditelj skupnost je po eni strani katalizator, po drugi pa služeči vodja." |
Bojan Šrot, župan: "“Prepričan sem, da bomo kot družba uspešni le, če bomo imeli uspešne posameznike. Vsakega uspešnega človeka se je potrebno veseliti, še posebej če pri tem ostaja družbeno odgovoren.” |
Aleš Čerin, podjetnik: "Vredno se je posvetiti vodenju družine. Družina si zasluži, da je dobro vodena!" |
Mojca Kucler Dolinar, pravnica: "V Sloveniji si še nismo na jasnem, kaj pomeni zasebna lastnina. " |
France Arhar, bančnik: "Nobeno področje na svetu ni regulirano tako kot bančništvo, ampak pozablja se na človeka, ki je za predpisi." |
Janez Juhant, profesor: "V marsičem smo na dnu in v brezizhodnosti, vendar kristjan, ki iz vere nesebično ravna po načelih resnice in pravičnosti, lahko prinaša upanje zapuščenim in odrinjenim tega sveta." |
Andrej Kržič, gospodarstvenik: "Med kristjanom in poslovnežem (v sebi) ne vidim nobenega protislovja.
Strinjam se z vsemi krščanskim postulati o poslovanju, ampak ko je treba na koncu meseca zbrati 2,5 milijona evrov za plače, je stvar rahlo bolj zapletena." |
Andrej Marko Poznič, moralni teolog: "Če nočemo le preživeti, ampak zaživeti s polnostjo naših talentov, potem si moramo v družbi prizadevati najprej za pravičnost." |
Jože Mencinger, ekonomist: "Evropa se bo morala soočiti z dejstvom, da bo ob zagotavljanju socialne države bitka za konkurenčnost izgubljena." |
Edvard Kovač, filozof: "V našem prostoru se je razvila ideja, da pomoč ne prihaja le iz ljubezni, ampak je pravica." |
Alojzij Štefan, Caritas Europa: "Nekateri nam (Karitas) očitajo, da predvsem ustvarjamo odvisnike od pomoči." |
Andrej Fištravec, sociolog: "Če bi skušali raven potrošnje nastaviti na raven najbolj potrošniško usmerjenih zahodnih družb, potrebujemo še kakšnih pet ali šest planetov surovin." |
Bogdan Žorž, psiholog: "Vse evropske socialne politike delijo ljudi najmanj na dve kategoriji, na večvredne in na manjvredne." |
Ivan Kukar, pravnik: "Evropa ima komparativno prednost edino še na področju miru in stabilnosti." |
Franc Cvelbar, fizik: "Skrb za okolje se bo s časom prav gotovo stopnjevala in pričakujemo lahko hude odpore." |
Aleš Čerin, podjetnik: "Nove oblike solidarnosti naj gredo v smeri izmenjave, reciprocitete in soodvisnosti." |
Matej Cepin, vodja Socialnega tedna: "Večina Slovencev vztraja pri zanikanju lastne odgovornosti in prestavljanju le-te na 'višjo inštanco'." |
Komentarji