Kratek povzetek razmišljanja v nemškem jeziku dr. Ivana Janeza Štuheca: Eine brüchige Demokratie nach den 20. Jahren der (Verselbständigung) Slowenien (Krhka demokracija po 20. letih samostojne Slovenije)
Uvod:
Slovenija kot ena izmed manjših držav članic EU, s svojima dvema milijonoma prebivalcev, ni strateško pomemben dejavnik v Evropi . To ne pomeni, da so tako zgodovinske in sedanje izkušnje Slovencev nepomembne za sodobne evropske demokratične kulture. Ta mali narod se je boril v avstro-ogrski monarhiji, kot tudi kasneje v dveh jugoslovanskih državah (Kraljevina Karadžordževićev in Titovi komunistični Jugoslaviji), za svojo samostojnost.
Dvajset let samostojnosti Slovenije in uspešne integracije v svetovne in evropske organizacije ni samo zgodba o uspehu pri relativno visoki stopnji gospodarske razvitosti in nedvomno višjemu standardu kot v preteklosti. Zavdati se moramo da politični pluralizem ni dovolj in ne daje nobenega jamstva in razvoju demokracije in ne postane trajna vrednota sam po sebi. Demokratična kultura se začne že veliko prej, na ravni medsebojnega spoštovanja, spoštovanja lastnine in lastnine drugih, spoštovanja tistega, kar je sveto drugim. Začne se s kulturo srca, ki temelji na povsem razviti identiteti. Ta lahko raste, če se ve, od kod prihaja in kam gre. To sta dva pomembna družbena dejavnika, če preskočimo družino. Šole in mediji, ki bi morali vzgajati, so še vedno vsaj z eno nogo globoko v starih vzorcih totalitarnega razmišljanja prejšne oblasti. Socialni dialog je možen, če ste sposobni spoštovati drugo osebo in težo njenih argumentov in jih priznati. Socialni kompromis je potreben, vendar pa ga je težko doseči v okolju, v katerem je bil tako pogosto zlorabljen. Na tem področju se da v celotni Evropski skupnosti še veliko narediti, več pa v državah, kjer je vladal komunistični sistem. Tu se mora pokazati sposobnost, ki je sposobna spremeniti miselnost ljudi, tako da bodo le čas in pozitivne družbene okoliščine postavile stvari na pravo mesto. Eno izmed ključnih vlog v tem primeru ima pravni sistem, ki se mora očistiti postulatatov, ki zagovarjajo prejšnji sistem, ni pa sposoben zaščititi osebnega dostojanstva osebe.Na sojenju Nürnbergu je etika prevladala nad pravnim pozitivizmom, pri nas pa ni bilo takega postopka in vprašanje je, ali se bo to kdaj sploh zgodilo.
Prevod povzetka: Ivan Gačnik