Ko ste prebrali naslov današnjega prispevka, ste verjetno pomislili, da bom pisal o kakih konkretnih sodnih odločitvah in jih kritiziral. To seveda ni moj namen. V tem prispevku bom govoril o številu tožilcev in sodnikov pri nas, njihovi delovni obremenjenosti in odgovornosti, za primerjavo pa bom navedel iste podatke za nekatere druge države. Prispevek s podobno vsebino ste že lahko prebrali pred počitnicami, toda tam sem uporabljal podatke iz leta 2006, v tem prispevku pa bom uporabil podatke iz leta 2010. Podatke, uporabljene v tem prispevku, je zbral Raziskovalno – dokumentacijski center Državnega zbora septembra 2013. Za potrebe tega prispevka sem številke zaokrožil na ravni ene decimalke. Poglejmo si najprej število sodnikov in tožilcev na 100.000 prebivalcev.
- Avstrija 18; Italija 11; Nemčija 24; Slovenija 50.
V nadaljevanju si poglejmo še število prejetih zadev na letni ravni na tožilca in število obtožnih aktov, ki jih pripravi na letni ravni posamezen tožilec.
- Avstrija 1602 prejetih zadev, 212 obtožnih aktov; Italija 1821 prejetih zadev, 371 obtožnih aktov; Nemčija 880 prejetih zadev, 206 obtožnih aktov; Slovenija 554 prejetih zadev, 89 obtožnih aktov.
Odgovornost za opravljeno delo je prav tako pomembna. V nadaljevanju si zato poglejmo še nekaj številk, ki primerjalno govorijo o odgovornosti sodnikov in tožilcev. Navajam podatke o številu disciplinskih postopkov zoper sodnike in tožilce v letu 2010.
- Avstrija 50; Italija 175; Nemčija 20; Slovenija 1.
K temu dodajmo še podatek, da vsak državljan Slovenije daje letno za delovanje pravosodja okoli 89,00 evrov, povprečen evropejec pa okoli 42,00 evrov, v nekaterih državah celo samo okoli 25,00 evrov. Glede sodnih zaostankov pa ne kaže izgubljati besed, podatki po posameznih državah niso najbolj primerljivi, toda splošno znano dejstvo je, da ima Slovenija ene največjih sodnih zaostankov, na kar nas je letos opozorila tudi Evropska unija.
Kaj torej lahko zaključimo na osnovi zgoraj navedenih številk? Slovenija ima enega najdražjih sodnih sistemov med državami EU, ki je eden najmanj učinkovitih in hkrati eden najmanj družbeno odgovornih sistemov. Ker tako stanje traja že več kot dvajset let, nisem prepričan, da lahko upamo, da se bo kaj spremenilo na bolje. Dokler bo o tem odločalo le pravosodje samo, ni pričakovati kakih bistvenih sprememb. Upati je le na dvotretjinsko voljno večino v Državnem zboru, ki bo na ustavno pravni ravni opravila “operacijo” tega hudega družbenega bolnika.
Objavljeno na blogu dr. Vinka Gorenaka, poslanca Državnega zbora RS
Foto: Blog dr. Vinka Gorenaka
