Priznam, tudi sam se v zadnjih mesecih zalotim, da ne zaupam, da se bo vse izšlo. Razmere v naši državi res niso spodbudne. K tokratni temi o zaupanju me je vzpodbudil Socialni teden.
Še nikoli v zgodovini Slovenije nismo imeli tako slabe vladne ekipe, kot jo imamo danes. Prav tako še nikoli nismo bili v tako slabi finančni situaciji, kot smo v tem trenutku. Kako naj upam, da bo v kratkem kaj drugače?
Zaupam, da bomo kmalu padli čez rob in da se bomo ljudje, gospodarstvo in politika prvič lahko soočili z dvaindvajsetimi neodgovornimi leti. Spoznanje bo zelo boleče, a verjamem, da bolj kot bo boleče, bolj bo rodovitno in očiščujoče.
Kdor sedaj trdi, da moramo ostati optimistični in bo vse v redu, je enostavno neodgovoren do resne situacije, v kateri smo. To po navadi počno politiki, ko bi radi zaslepili volivce. Denimo sedaj ob likvidaciji in reševanju dveh bank. Vsi državljani rešujemo kapital elite in brez večje odgovornosti lastnikov. Edina poštena pot bi bil stečaj bank in zakonsko poplačilo vseh vlog do 100.000 EUR, vse ostalo je legalna kraja državljanov. Do danes (razen redkih izjem) nismo bili priča prevzemu odgovornosti za slabo vodenje bank, vlade, države, ministrstev, direktoratov, podjetij itd.
V Sloveniji se o odgovornosti enostavno ne pogovarjamo. Korenina te težave je seveda nedelujoči sodni sistem, ugrabljena državna podjetja in – preko raznih agencij in lobistov – tudi največji mediji. Na drugi strani nam država ne zaupa in nam ne podeli odgovornosti, da bi denimo sami razporejali svoj denar. Na naše bančne račune ne prejmemo bruto plače, od katere bi sami plačali prispevke. Tako bi se povečala osveščenost, kaj plačujemo in koliko. To seveda ni v interesu preveč požrešne države, saj bi tako morala prej prevzeti odgovornost za svojo prekomerno porabo.
Direktorji, ki so brezglavo lastninili podjetja na račun podjetij samih, ne prevzamejo odgovornosti za početje, saj je bilo vse to večinoma celo legalno. Poslanci so namreč sprejeli zakone, ki so to omogočali. Poslanci pa seveda pravno ne odgovarjajo za to, kar glasujejo. Enostavno povedano, ne prevzemajo odgovornosti za svoje početje.
Otroke že zelo zgodaj učimo odgovornosti. Največji zgled smo jim lahko starši in bližnji. Zgledov v družbi je namreč vse manj. Vendar nam stanje v državi ne sme dati občutka, da je moralna neoporečnost in prevzemanje odgovornosti brez smisla. Ravno obratno, prav v krizi ima odgovornost največji potencial. Sprejeti odgovornost za svoja dejanja (velika in mala) je temelj, ki bo gradil za-upanje ter novo, zdravo družbo in gospodarstvo – posledično pa tudi državo in politiko.
Če ljudje v sočloveku uvidimo odgovornost, mu z največjim veseljem za-upamo tudi svoje talente, čas in denar.
Osebno sem imel priliko spoznati kar nekaj starejših ljudi, ki so v meni začutili odgovornost do tega, kar počnem, in so posledično zaupali, da bom nekaj uspel in naredil. Ko sedaj gledam nazaj, niso imeli niti odstotka garancije, da mi zaupajo denimo svoj denar in čas. A meni je njihovo zaupanje dalo neverjetnega poleta. Uspel sem narediti marsikaj, za kar niti sam nisem vedel, da sem sposoben. Z veseljem sem prisluhnil tudi njihovim nasvetom in izkušnjam …
Prilika o talentih je tako nazorna, da bolj ne bi mogla biti. V njej najdemo zaupanje, da bo služabnik s prejetimi talenti ravnal odgovorno in jih oplemenitil. Kot starši in voditelji moramo v svoje otroke oz. sodelavce zaupati in jih ves čas spodbujati k odgovornosti, k sprejetju posledic. Dobro je, da jim sem pa tja pomagamo, vendar na način, da ne delamo namesto njih.
Če v odgovorne otroke oz. sodelavce zaupaš in jih spodbujaš, te bodo gotovo presenetili – v pozitivnem! Ko gledam svoje otroke, sodelavce, številne podjetnike in odgovorne državljane, spoznavam, da je ogromno potenciala, ki bo na temelju odgovornosti gradil prihodnost, v katero zaupam, da bo poleg težkih preizkušenj prinesla tudi napredek in odprtost za sočloveka.
Prav zato sem vesel, da Socialna akademija v teh dneh pripravlja Socialni teden v okviru katerega potekajo številni dogodki po Sloveniji na katere vas toplo vabim.
Blog objavljen na spletni strani Iskreni.net (spletna skupnost družin, zakoncev in parov na začetku skupne hoje).
