Preberite zapis Petra Mraka, ki se je z družino iz Nove Gorice v Bohinjsko Bistrico na predavanje Anselma Grüna odpravil kar z vlakom.
Nedeljsko predavanje Anselma Grüna v cerkvi v Bohinjski Bistrici nas je navdušilo. Pravzaprav smo namesto predavanja prisluhnili kar intervjuju s tem piscem in ekonomom benediktinskega samostana Münsterschwarzach.
Presenetilo me je, da kljub vsem svojim aktivnostim p. Grün še nikoli ni bil podlegel sindromu izgorelosti. V pomoč mu je namreč njegov dovršen vsakdanji urnik in rituali. Kot je povedal, bi med svojimi opravili težko izpustil pisanje. Nadalje npr. pravi, da zelo rad bere, in sicer približno 45 minut vsak dan. Zase pravi, da ga osrečuje, da ljudje po pogovoru z njim od njega odhajajo bolj mirni, pa tudi njegova skladnost z Bogom in s samim seboj. Res se čuti, kakšen mir je v njem. Del tega je ob zaključku na poseben način delil tudi z nami. Blagoslovil nas je namreč ob vaji, ko smo s prekrižanimi rokami objeli otroka v sebi, in sicer otroka, ki je bil ranjen …, ki je bil ljubljen, ki ga s križa objema Jezus, ki mu povem, da ga imam rad tudi sam.
Zagotovo nama bo z ženo to srečanje z Grünom ostalo v lepem spominu. Najinima dekletoma pa potovanje z vlakom po čudoviti bohinjski progi.