Zaključni seminar Socialnega tedna 2012
Zadnja dva dneva Socialnega tedna, ki je v organizaciji Socialne akademije potekal med 17. in 22. septembrom 2012, smo se na zaključnem seminarju, v domu Sv. Jožefa v Celju, poglabljali v različne smeri medgeneracijskega sodelovanja, oziroma naslova Kdo daje ali kdo prejema?
Udeleženci in govorci
Prišli smo iz raznih krajev Slovenije, nekateri že stari znanci, nekateri smo se srečali prvič. Vsi v pričakovanju, kaj bomo prejeli in v pripravljenosti tudi kaj prispevati. Slednje smo še posebej pričakovali od napovedanih govorcev, Mateja Cepina – direktorja Socialne akademije, Janeza Tomšiča – politika, p. dr. Robina Schweigerja – jezuita, ki dela z begunci, Tadeje Mesojedec iz Društva Mladinski ceh, Alenke Čampa – predstavnice skupine Domačice, v kateri se zbirajo mlade mamice, Jožice Ličen iz Karitasa, Igorja Vovka – direktorja zavoda Iskreni.net, Jožeta Planinška – direktorja Doma Sv. Jožef v Celju.
Duhovni pogledi
Odkrival nam jih je p. dr. Robin Schweiger. V času krize smo v iskanju rešitve podobni Jezusovima učencema, ki sta potovala v Emavs. V stiski sta skupaj doživela Gospodovo bližino in njegov navdih. To je tudi naše upanje. V medgeneracijskem sožitju človek daje in človek prejema, vsi pa prejemamo od Boga in smo njegovi soustvarjalci. Kardinal Martini, ki je zapustil duhovni testament Cerkvi je zapisal, da je danes nad živo Cerkvijo kot žerjavico debela plast pepela. Kje so danes osebe, podobne tistim v zgodovini Cerkve, ki bi odkrivale ta pepel z žerjavice? Tudi sodelujoči v celotnem procesu Socialnega tedna, od priprav do mnogoterih izvedb, opravljajo poslanstvo odkrivanja žerjavice pod pepelom.
Zanimiva spoznanja
Dobili smo jih mnogo, iz predavanj, iz pogovorov, vsak jih je odkrival po svoje in zase, vseh se ne da tukaj zapisati, zato povzemam le nekatere:
Medgeneracijsko sodelovanje (MGS) ima osem temeljnih elementov, ki odsevajo v naslednjih vprašanjih (M. Cepin):
- Poslanstvo organizacije, skupine ali dejavnosti – je MGS v njem ali ga ni?
- Ciljne skupine dejavnosti – je sodelovanje med njimi ali ga ni?
- Organizacijska kultura – se člani skupine ali organizacije v njej dobro počutijo ali ne?
- Znanje in učenje – ali teče med generacijami ali ne?
- Prenašanje odgovornosti – ali prehaja od starejših na mlajše?
- Metode dejavnosti – so raznolike ali gre le za predavanja ali le za skupinske procese, na primer delavnice?
- Sodelovanje z družbenim okoljem – samo s starejšimi ali samo z mladimi ali so zajeti oboji?
- Komuniciranje v organizaciji ali skupini, uporaba tehničnih komunikacijskih sredstev – je prilagojeno različnim generacijam?
Pri delu v politiki, gospodarstvu in drugje so potrebne konkretne rešitve, ne le kritiziranje. Pri tem ni važno od koga pridejo, ampak njihova vsebina. Voditelji se morajo za uspeh povezati z boljšimi od sebe. Potrebno je več sodelovanja civilne iniciative (Janez Tomšič).
Imejmo duhoven pogled na denar. Zbiranje denarja za potrebne lahko deluje podobno kot duhoven nagovor. Darovalec prejme dar – pozitivno spremembo v svoji notranjosti. Naj denar služi dobremu, ne služimo mi denarju (I. Vovk).
V Domu Sv. Jožef v Celju vse, kar finančno pridobimo, vlagamo nazaj v našo dejavnost. Naložbene špekulacije v sam denar se v Cerkvi niso nikoli obnesle. Gojiti moramo skromnost in ponižnost, tudi v odnosu do vrednot. Spodbudno je, da imamo tudi med akademiki še ponižne in skromne ljudi (Jože Planinšek).
Mladi se malo bojimo javno izražati svoja mnenja (Tadeja Mesojedec).
V skupini Domačice smo drugačne. Smo doječe mamice. Same delamo igrače za otroke, skupno rešujemo svoje probleme, si pomagamo pri varstvu (Alenka Čampa).
Vsi smo na istem drevesu življenja. Karitas je most med Cerkvijo in družbo. Nima velikih donatorjev, a ima mnogo majhnih. Ima 11000 sodelavcev po Sloveniji, od katerih je 80% starejših od 60 let, 80% od njih so ženske. V Sloveniji je 150000 ljudi, ki prejemajo pomoč od Karitas (Jožica Ličen)
Ideje in predlogi
Nastajali so v delavnicah, v skupinah, po moderiranih metodah, ki zmeraj dajo dobre ideje, uporabne za akcijske načrte. Nekaj sem jih zapisal:
• Klub očetov, ki se učijo vzgajati otroke za samostojnost. Otroci že takrat, ko shodijo kažejo potrebo po samostojnosti, hočejo marsikaj narediti sami. Odrasli jim to preprečujemo in z vzgojo za nesamostojnost nadaljujemo tudi v njihovem odraščanju. Naučiti se moramo drugačne vzgoje.
• Uresničevanje družbenega nauka Cerkve. Poslanstvo Socialne akademije je skladno z družbenim naukom Cerkve. Socialna akademija se čuti sposobno za usposabljanje posameznikov in skupin, ki bi uresničevali družbeni nauk Cerkve v praksi.
• Učenje o starih kmečkih običajih, pregovorih, svetnikih, učenje spoznavanja in doživljanja narave. Znanje, ki je v preteklosti na kmetih prehajalo od starejših na mlajše se danes izgublja. Družine sicer rade hodijo v naravo, vendar bi bilo dobro, da se znajo zavestno osredotočiti na njo, jo spoznavati, doživljati z vsemi čutili. Primerne kraje za vsa ta spoznanja je treba najti čim bližje domu, da družine ne izgubijo veliko časa z vožnjo v prometni gneči.
• Projekt 72 ur. Mladinski ceh bo v 72 urah z mladimi izvajal dejavnosti za katere bodo izrazili potrebe in jih organizirali ljudje po vsej Sloveniji.
Vzdušje in sodelovanje na zaključnem seminarju
Najbolje ju je opisal Matej Cepin rekoč: Socialni teden je sam po sebi odlično medgeneracijsko sodelovanje. Na svidenje na Socialnem tednu leta 2013!
Tone Lesnik
