V četrtek, 28. 9. 2017, se je v Župnijskem domu Limbuš odvila okrogla miza z naslovom Moja aktivne avloga na trgu dela. Na njej so sodelovali dr. Ivan Ferbežer, dr. Andrej Flogie, Franc Mulec in Franjo Šauperl. Udeležilo se jo je 20 udeležencev.
Franjo Šauperl, predsednik KD Limbuš, je odprl večerni dogodek. Okrogla miza je bila namenjena predstavitvi in razpravi o dobrih ter slabih doživljajih in izkušnjah posameznikov v svojem formalnem in neformalnem delovanju na »odru« dela s sociološkega, izobraževalnega, izvajalskega in pospeševalno-svetovalnega in razvojnega vidika. Za predstavitvijo vsakega v omizju je sledila razprava in pogledi udeležencev iz svojih praktičnih izkušenj, iz česar bi oblikovali tudi par naših stališč ali predlogov za izboljšanje stanja na odru dela.
Dr. Ivan Ferbežer je predstavil sociološki vidik – »Ali zaposlitev matere negativno vpliva na osebnostni razvoj otroka«. Problematizirano je bilo tradicionalno pojmovanje, da je zaposlenost matere otroku v škodo. Pozornost je preusmerjena na novejše raziskave, ki ugotavljajo, da je to vprašanje povezano s tem, kako mati in družina to stanje doživljajo. Večinoma zaposlitev matere ne vpliva neugodno na razvoj otroka. Če je mati zadovoljna s svojo zaposlitvijo, če jo soprog pri tem podpira, če ima urejeno varstvo otrok, nastopi za otroka pet ugodnih socializacijskih pogojev. Najmanjše razvojne in vedenjske težave ter motnje kažejo otroci mater, ki so zaposlene in s poklicem ter družinsko podporo zadovoljne. Zaposlenost matere, če delo rada opravlja, nima negativnega vpliva na otrokov šolski uspeh, na njegov čustveni razvoj in navezanost med otrokom in materjo. Kvaliteta odnosa se kaže kot pomembnejša od kvantitete.
Dr. Andrej Flogie je predstavil izobraževalni in razvojni projektni vidik – »Pomen izobraževanja in razvojnih projektov za učinkovitost pri delu«. Hitro razvijajoča se družba, temelječa na informacijsko-komunikacijskih tehnologijah, predstavlja velik izziv tudi na področju izobraževalnih sistemov. Dandanes se zavedamo, da znanja, ki so bila temelj napredka v 19. in 20. stoletju, v sodobnem svetu (21. stoletju) niso več dovolj. Še manj pa bodo v prihodnosti, ko bomo stopili v četrto industrijsko revolucijo. Sodelovanje različnih znanstvenih panog je dobrodošlo, vendar ni več dovolj. Kvaliteta in dodana vrednost kompetenc, veščin in znanj posameznika predstavljata temelj za ustvarjanje konkurenčne prednosti v globalnem svetu in posledično blaginje posamezne družbe. Predstavljen je bil kontekst sodobnega zaposlovanja, s poudarkom na trendih tako v slovenskem kot evropskem prostoru. Prav tako je bil izpostavljen pomen šolskega prostora za ustvarjanje novih delovnih mest, pomen sodobnega izobraževanja na ustvarjanje dodane vrednosti ter seveda razlike v pristopih nekoč in danes.
Franc Mulec pa je predstavil bolj praktični vidik – »Izkušnje iz osebne prakse od vajenca in delavca do vodstvenih nalog v proizvodnji«:
- delo v dveh družbenih sistemih: v socializmu in v kapitalizmu (današnji kapitalizem imenovan turbo nima s kapitalizmom sosednjih zahodnih držav, skoraj nič skupnega saj bi lahko potem tudi socializem, ki smo ga imeli, imenovali turbo socializem, s prevladovanjem raznih privilegijev, prevar, nepoštenih napredovanj ipd.;
- osebna delovna pot se je začela z vajeništvom v trgovini (brez stalnega delovnega časa, letnega dopusta, denarne nagrade v 1. letniku, težka fizična dela…), a je bil vajenec spoštovan in, kar je najpomembnejše, se je vajenec takrat naučil delovnih navad, odnosa do predpostavljenega in poštenega ter skromnega življenja, torej dobra šola za življenje, kakršno pozna civiliziran svet;
- sledilo je delo trgovca in skladiščnika ter vodje skladišč vse do časa slovenske osamosvojitve (upor partijskemu funkcionarju je povzročil grenkobo vsemogočih krivic;
- po osamosvojitvi Slovenije se mi je odprla poklicna pot in brez kakršnih koli zvez in poznanstev sem v komerciali opravljal dela, najprej kot prodajni referent, nato vodja prodajnega področja, do vodenja prodaje. Po stečajnem postopku firme, ko je pivovarno prevzela privatna oseba, pa sem bil obratovodja dveh obratov in sicer pivovarskega dela in dela brezalkoholnih pijač;
- ves čas službovanja sem dajal poseben odnos do: podjetja, njenega premoženja, do nadrejenih, posebno pa do podrejenih (delavcev). Le s poštenim in pravičnim odnosom, sem uspeval, čeprav sem v prejšnjem sistemu čutil posledice tega.
- pri razpravi sem podal poseben poudarek temu kar je zapisano v sv. pismu o samem delu. Po stvarjenju človeka: … ‘S trudom boš jedel od zemlje vse dni svojega življenja …’ in besede sv. Pavla: …’Vsak mora jesti, kdor pa noče delati naj tudi ne je.’
- če pa kdo pridobiva premoženje na nepošten in nepravičen način, se upira najprej Bogu, sočloveka pa potiska v uboštvo in bedo. Vse ustvarjeno, ki zadostuje za preživetje vseh ljudi, je potrebno torej pravično (ne enako) razdeliti in lačnih otrok v državi ne bi bilo več;
Franjo Šauperl je podelil izkustveni vidik: »Od vodenja proizvodnje do podjetniškega svetovanja in usposabljanja«:
- poklicna pot od orodjarja, strojnega tehnika do univ. dipl. ekon.
- službena mesta: orodjar, konstrukter, vodja proizvodnje, vodja strateškega razvoja, svetovalec za malo podjetništvo in nosilec višješolskega predmeta podjetništvo
- izkustva: dobre strani starega sistema vajeništva, organizacija dela brez neproduktivnih postopkov, pomembnost ustreznega odnosa vodja – izvajalec del, primernost plačila po rezultatih dela (materialno in nematerialno), sistematično in neformalno vseživljenjsko strokovno usposabljanje zaposlenih, sistematično in učinkovito svetovanje ter usmerjanje brezposelnih za čimprejšnjo zaposlitev ali samozaposlitev, sistematično načrtovanje kariernega razvoja posameznika, zmanjševanje birokratskih postopkov.
Sklepni predlogi, ki so bili predlagani na okrogli mizi za urejanje stanja na odru dela:
- Sprememba sistema izobraževanja v smeri kreativnosti za prihodnji čas,
- uvedba vajeništva (kombinacija teorije in večinske prakse),
- podpora delodajalcev pri vseživljenjskem izobraževanju zaposlenih za novitete pri delu,
- obojestransko spoštovanje odnosov med delodajalci in delojemalci,
- normalno človeka dostojno plačilo za korektno opravljeno delo,
- redno in nadzorovano plačevanje prispevkov iz dela,
- preprečevanje šikaniranja na delovnem mestu,
- pospešeno odpiranje novih delovnih mest in
- pospešeno odpiranje vseh možnosti vrnitve na trg dela brezposelnim z bistveno zmanjšanimi birokratskimi postopki.
