V Domu krajanov v Šenčurju smo po uvodnem pozdravu in predstavitvi Socialne akademije in Socialnega tedna začeli pogovor o tem kdo je Slovenec. Janez Ciperle je nagovoriil prisotne in z njihovim sodleovanjem smo začeli postavljati merila po katerih bi opredelili Slovenca. Tudi pri Slovakih, Albancih, Čehih,… smo se pomudili. Kar nekaj meril smo nanizali, pa vendar, če npr. govorimo materin jezik Slovenščino, živimio v Sloveniji, imamo prednike Slovence, … še ni rečeno, da se imamao za Slovenca. Prišli smo do zaključka, da je pomembna narodna zavest – da smo tisto za kar se čutimo, da smo. Zanimivi so bili vsi prispevki udeležencev, vsako vprašanje ali misel je voditelj umestil v tok pogovora, ne glede na to ali so se oglasili gimnazijci, ki so postavljali vprašanja iz svojega zornega kota, ali udeleženci srednje generacije ali starejši. Štelo je res vsako mnenje. Tudi gospod župan Ciril Kozjek je bil med nami, bilo je nekaj učiteljev, predvsem, pa so se bili prisotni pripravljeni pogovarjati. Po uradnem zaključku uro in pol dolge diskusije, smo ob slovenski potici nadaljevali bolj sproščen pogovor še skoraj eno uro. Tema pa je ostala pri Slovencih in se je razširila na narodno zavest.
