V obdobjih človeškega življenja, od otroštva do starosti, naše življenje zaznamuje delo. Naše zmožnosti za delo in tudi potrebe, ki si jih z delom omogočamo se v različnih obdobjih spreminjajo. Kar se nam v mladostnem obdobju zdi neobhodno nujno, po določenem obdobju postane zabavno ali celo smešno. Ste opazovali kdaj otroka, s kakšnim žarom pokaže atiju svoje delo v peskovniku? Kako rad sodeluje in pomaga in se s tem vključuje. Vključenost, sprejetost in sad dela rok daje posebno zadovoljstvo, prav v vseh življenjskih obdobjih.
DELAM, DA PREŽIVIM
Pred kratkim sem slišal gospoda, ki je bil rojen leta 1928, da mu delo na kmetiji ni dišalo, ker se mu je zdelo, da je premalo učinka, in da je človek ustvarjen za več. Tudi sam se včasih ob kakšnem delu vprašam, čemu, zakaj ne poskusim kaj drugega? Delo z živino, travniki in gozdovi je težko postaviti ob bok gazelam, ki jih podeljujejo uspešnim podjetjem, ali start-upom, ki razvijajo visoko tehnološke naprave, pa vendar tudi v našem poklicu želimo uspešno gospodariti in z delom zaslužiti za preživetje in gospodarjenje. V težkih gospodarskih obdobjih, kadar so “slabi” časi se moramo truditi, da z dohodki preživimo, pravi moj oče. Gospodarjenje pa terja še nekoliko več, kot samo zaslužek za preživetje, terja vzdrževanje stavb, strojev, cest, misel na čas ko ne bomo več zmogli dela… Kje je tista meja, da ne podležemo bremenom dela in si ne naložimo preveč, pa nas veliko ugiba in iščemo pravo mero.
Delati za preživetje nekako lažje sprejmemo, če živimo v kolikor toliko urejenih razmerah, vsaj za naše okolje to velja. Najbrž bi se slabo počutili na kakšnem otoku ob razbijanju kamna po diktatu, ko bi ob izpolnjevanju ukazov zaslužili za tri obroke na dan.
V normalni demokratični svobodni družbi bi od dela pričakoval »pre«živetje in še nekoliko za rezervo za tisto malo več, kar potrebujemo za kvalitetno bivanje. Težava je v tem, da si ta »več« različno predstavljamo in je ta »več« v različnih situacijah različen.
DELU ZA PREŽIVETJE ŽELIMO DODATI BLAGOSTANJE
Za »normalno« blagostanje si je treba prizadevati. To dosegajo zrele družbe, ki imajo urejene medsebojne odnose, ki temeljijo na spoštovanju odgovorne svobode. V naši državi smo v tem še prvošolci. Na različne načine se išče poti, ki bi nas pri izvrševanju našega dela in gospodarjenja omejile. Blaginja ni samo po sebi dana, ustvarijo jo ljudje z umnim gospodarjenjem, delom in z različnimi vrednotami do lastnine in dobrin, ki jo ta prinaša.
Kaj pomeni lastnina, lastništvo? Lastništvo pomeni imeti moč z nečim razpolagati (tudi z delom). Ne morete nekoga imenovati za lastnika hiše, če nima možnosti odločiti, kako se hiša uporablja.
V Sloveniji imamo popačen pogled na svobodo in odgovorno gospodarjenje, delo . Ta pogled je popačen zaradi vztrajnega eksperimentiranja različnih političnih sistemov . Tudi pravi odnosi med ljudmi so v naši državi ranjeni.
Za osvetlitev pojma »svobodna družba« se mi zdi zanimivo razmišljanje iz knjige Temelji svobodne družbe Eamonna
Butlerja: “Svoboda pomeni več kot zgolj to, da nisi zaprt ali zasužnjen. Pomeni, da imaš pravico delovati, govoriti in misliti, kot želiš, ne da bi ti drugi, tudi tisti na oblasti, vsiljevali omejitve. Pomeni da lahko živiš, ne da bi te napadali, goljufali ali poškodovali. To je zato, ker se načelo svobode enako nanaša na vsakogar v svobodni družbi. Zato svoboda obstaja samo v toliko, da ne škodi drugim. Svoboda in načelo ne škodovanja ti dovoljujeta, da drugim preprečiš, da bi škodovali tebi in tistim za katere skrbiš. Zatorej, ne glede na to, kdo smo, svojim posameznim namenom najbolje služimo v družbi v kateri smo svobodni. “
Vloga vlade v svobodni družbi je, da varuje našo svobodo. Pri nas po navadi vlado vsilijo skupine, ki so pripravljene uporabiti oblast za svojo korist, ne za to, da bi povečale svobodo vseh. Takšne vlade lahko trdijo, da delujejo v javnem interesu, toda kdo ve, kaj je interes javnosti. Različni ljudje imajo različne, pogosto nasprotne interese. Uravnoteženje teh nasprotujočih si interesov je nemogoče delo. Posamezniki veliko bolje poznajo svoje interese in delujejo v skladu z njimi, kot pa oddaljena oblast, ki uporablja uradno moč, da to počne zanje. Svobodna družba ne deluje na podlagi moči in oblasti, temveč na temelju zaupanja in sodelovanja. Bogastvo v svobodni družbi nastaja s prostovoljno menjavo, po ljudeh, ki uporabljajo koristne izdelke in z njimi trgujejo z drugimi. Blagostanje ne prihaja iz taktike plenjenja in ropanja grabežljivih elit, ki uporabljajo svojo oblast, da javnosti nalagajo davke ali podeljujejo monopole in privilegije sebi svojim družinam in pajdašem. Svobodne družbe ne usmerjajo elite od zgoraj in z uporabo sile.
“Svobodna družba deluje povsem naravno in spontano s prostovoljnimi medsebojnimi odnosi navadnih ljudi- ki jih podpira kultura zanesljivosti in poštenosti. Pravila in norme, ki poganjajo to spontano sodelovanje, postanejo v svobodni družbi tako naravni, da ljudem sploh ni potrebno razmišljati o njih. Zaradi potrebe po zaupanju in sodelovanju v svobodni družbi so odnosi med posamezniki in skupinami veliko pomembnejši kot v družbah, ki jih usmerja oblast. Vezi duhovnih vrednot, družine, prijateljstva, skupnosti, izročila, sosedstva in ZDRUZEVANJA LJUDI S SKUPNMI INTERESI postanejo pomembnejša. Mnoge vlade v nesvobodnih družbah vidijo takšno povezovanje kot grožnjo svoji oblasti in ga želijo oslabiti spodkopati ali odpraviti. Prostovoljno združevanje je za ljudi tako pomembno, da je močnejše od zvestobe vladni oblasti.”(Butler)
Opogumil bi vas rad v vaši gospodarski vlogi, vlogi odgovornega človeka, ki z delom poskrbi za »pre«živetje in tudi za blaginjo, ki daje kvaliteto življenja, svobodo za to pa si moramo izboriti.
KAKO SI PREDSTAVLJAMO PRIHODNOST?
Se bo vse vrtelo prek računalnikov? Dohodki v digitalnem svetu dosegajo vrtoglave številke. Izum aplikacije govorečega mačka prinaša milijone, konkretno delo z rokami komaj zagotavlja “pre” živetje. Se bo svet razslojil na Patricije in Plebejce? Bomo, vsi, ki delujemo z zemljo in s preprostejšimi znanji obsojeni na slabše izobraževanje in slabše možnosti? Nam bodo kmalu vzeli zemljo, kjer živimo in delamo in naredili zase vrt uživaštva ali lakirnice multinacionalk? Bo neprestano povečevanje proizvodnje za majhen zaslužek res iz prav vseh naredilo sužnje? Si predstavljate evropskega kmeta, ki molze 200 krav, kakšno delo je to, koliko znanja in tehnike, kakšna koncentracija živali in energije, eden od zakoncev pa si mora še nujno poiskati vsaj štiriurno delo zunaj kmetije, hkrati pa so kmetje v Franciji na vrhu lestvice samomorov. Odnos do narave živali in do človeka je popolnoma napačen, tik pred zlomom.
Doba birokratizma, ki nas je zajela, najbrž nima para v nobenem družbenem sistemu, ki je vladal v preteklosti. Ljudem nalaga nesmiselno vodenje podatkov, vse v smislu nadzorovanja. Velik odstotek ljudi opravlja dela, ki jih nihče ne potrebuje in zato dobiva plačilo. Ta denar mora nekdo pridelati, razmerje med pridelovalci in namišljenimi umetnimi delavci je preveč v korist slednjih, in financiranje družbe, države postaja vprašanje “pre”živetja. Ljudem ni škoda vložiti denarja v kvaliteten avto, hišo, mobitel, za kvalitetno pridelano hrano pa bi primerjali cene z najbolj cenenimi izdelki iz mega marketov.
KAKO ODKRITI KLJUČ PRAVIČNEGA PLAČILA ZA DOBRO OPRAVLJENO DELO, IN ZOŽITI RAZPONE ZASLUŽKOV V RAZLIČNIH SLUŽBAH?
Ali smo zmožni z drugačnimi pogledi na prihodnost spremeniti smer in takt, ki ga daje svet divjega potrošništva?
Kakšno upanje lahko damo našim otrokom?
Mogoče bodo prave rešitve našli oni. S šolanjem bi jim morali nuditi širok razgled, premalo je, če ostanejo petelini na domačem kupu g…. Potrebno je nadgrajevati znanje tudi s pomočjo sosedov in rešpetina sosedov, kakor rečemo v Solčavi. Sodelovanje z bližnjimi je bistvenega pomena za uspeh posameznika.
Ko iščemo rešitve ne vem, če bomo našli prave, pa vendar nekaj moramo najti, upanje daje lesk v očeh. Če spremljaš vzpone in padce civilizacij, je eno popolnoma jasno. Preživijo tisti, ki imajo pravilen odnos do Stvarstva. Za “pre”živetje je pomembno spoštovanje življenja, čudenje stvarstvu in premagovanje napuha.
Izročilo prednikov pravi: “Ne pozabi na molitev, delaj pa stanovitno kakor voda teče.”
Klemen Matk,
gospodar na gorski kmetiji Matk v Matkovem kotu
