V naši družini se je zelo uveljavila beseda “blagorček” in to v kontekstu, ko sestrica bratcu ali bratec sestrici pove, da je res srečnež ali srečnica, ker mu je pač nekaj uspelo – na primer narediti lepo risbico. “Blagorček” je beseda, ki mi je všeč, zato sem jo vzela za našo. In rada ter z veseljem jo podarim tudi vam, ki to berete. Odkrijte, zakaj ste v tem življenju “blagorčki” prav vi.
Res je, da na življenje lahko gledamo tako kot na kozarec, ki je na pol prazen ali na pol poln. Res veliko je odvisno od nas, več ko si lahko priznamo, ker tako radi krivimo okoliščine za našo nesrečo, neuspeh … Zato mi je na misel prišlo nekaj novih blagrov, ki lahkot tudi tebi pomagajo skočiti ven iz zatohlosti in splošnega tarnanja, v katerega je zapadla naša družba:
Blagor tebi, če si imel v službi naporen dan, ker to pomeni, da imaš v teh časih visoke brezposelnosti službo.
Blagor ti, če imaš bolečine v mišicah, ker se pretiraval z rekreacijo, ker to pomeni, da si zdrav, da lahko hodiš in uživaš lepote narave v vseh njenih razsežnosti.
Blagor ti, če si sedajle razburjen/a, ker otroka že tretjič opominjaš, da naj gre pisat domačo nalogo, ker to pomeni, da je zdrav, hodi v šolo in po svojih zmožnostih napreduje in da je tebi zaupan največji zaklad.
Blagor ti, če se ukvarjaš s tem, kako bi izgubil kakšen kilogram, ker to pomeni, da imaš dovolj hrane.
Blagor ti, če se ti zdi, da stanovanje nikoli ni dovolj pospravljeno, ker to pomeni, da imaš dom.
Blagor ti, če ti gre na živce, ko te starši vprašajo, kje si bil, kam greš, zakaj … ker to pomeni, da jim veliko pomeniš.
Blagor ti, če se ob gledanju najbolj krutih poročil z vojnih področij zjokaš, ker to pomeni, da imaš sočutno srce in ti ni vseeno.
Blagor ti, če znaš tudi v težkih preizkušnjah prepoznati Božji načrt, se pobrati, zaupati, ker to pomeni, da si veren in v veri vidiš dlje.
Vsak med nami si lahko napiše vsaj deset svojih blagrov, če skoči ven. Pa začnite takoj, lahko samo s petimi in si priznajte, da ste res “blagorčki”.
V blogih so zapisana osebna mnenja avtorjev in ne nujno tudi mnenje organizacije kot celote.
Objavljeno na blogu Mateje Feltrin Novljan.
Foto: Blog avtorice