Predavanje v Ljubljani, župnija Ljubljana-Bežigrad, 25.sept. 2013
V Bežigradu v Ljubljani (Frančiškani) nimajo župnijske dvorane, zato sem predavala v majhni veroučni učilnici. Poslušalci so zasedli vse razpoložljive stole-bilo jih je 33.Bili so ves čas zelo zbrani, tako da sem z užitkom predavala na njihovo željo uro in četrt.
Predavanje je obsegalo kratko zgodovino muzikoterapije in sedanje stanje te nove terapevtske smeri v svetu. Več časa sem namenila vplivu glasbe na telo in psiho in razložila psihodinamiko glasbenega doživljanja .(Nisem uporabljala strokovnih in tujih besed, tako da so me lahko vsi razumeli).
Z veseljem sem govorila o svojem pionirskem delu, ki sem ga začela v bolnici Škofljica že leta 1972 in ga nato nadaljevala v Ljubljani leta 1982 v Centru za mentalno zdravje (Psihiatrična klinika Ljubljana-Polje).Tako so imeli muzikoterapijo vsi oddelki :za nevrotike, za mladostnike, za paciente z motnjami hranjenja (anoreksija in bulimija), za depresijo, za paciente, odvisne od prepovedanih drog in za alkoholike. Uporabljala sem tako pasivne (poslušanje glasbe) kot aktivne (igranje na instrumente, petje) psihoterapevtske oblike muzikoterapije in z veseljem ugotavljala, kako radi so vsi pacienti imeli te terapevtske ure. Uspeh je bil presenetljivo zelo dober
Ob koncu predavanja sem navedla tudi tri konkretne primere, kjer je bil vpliv glasbe s psihoterapevtskim pogovorom izjemno velik:
1/ Depresivni mladostnik, glasbeno zelo nadarjen, se je želel vpisati na Akademijo za glasbo in nekoč, ko se bo pozdravil, dirigirati svojemu pevskemu zboru. Oboje je realiziral-prva njegova člana zbora pa sva bila midva z možem.
2/ Zapornik je zaradi močne depresije -ni imel svojcev niti službe- prestajal svojo kazen pri nas v bolnici v obliki psihoterapevtskega zdravljenja. Po dvoletni vsakotedenski muzikoterapiji je začel po dolgem času zopet igrati na klaviature in si je s tem lahko zagotovil socialno in materialno neodvisnost, saj je vsako poletje igral v restavraciji ob morju in med letom učil otroke klavir.
3/Depresivna pacientka, 25-letna vzgojiteljica, je med uro muzikoterapije (ob skladbi Grieg-a: Jutro) začutila potrebo po slikanju. Najprej je narisala mene, nato pa še druge. Nabralo se je 10 lepih slik (olje na platno) in tako je imela svojo prvo razstavo že kar v bolnici, v moji terapevtski sobi. Doživela je lep uspeh. Sedaj je poznana slikarka, ki je imela že več razstav po Sloveniji in tudi v tujini.
Predavanju je sledila diskusija in vprašanja so kar deževala. 45 minut smo se pogovarjali. Po diskusiji me niso spustili domov, saj je še 6 poslušalcev želelo še oseben pogovor.
Ena je bila moja bivša pacientka, ki je že v bolnici lepo pela. Po treh letih pa je ob terapiji tako napredovala, da je izdala svoj CD, ki mi ga je podarila-
Druga poslušalka je bila nuna, ki se je spominjala predavanja na Pedagoški fakulteti pred enajstimi
leti in me je prosila za vizitko, ker ima precej vprašanj v zvezi z duhovnimi vajami in glasbo.
Tretji poslušalec je bil tako navdušen, da je želel imeti to, kar sem predavala, napisano.
Dve poslušalki sta prosila za nasvet-prva je hotela pomagati znancu,ki ima neozdravljivo bolezen, druga pa dijaku, ki se zapira v sobo in ne prenese ljudi.
Zadnji poslušalec je spraševal, kdaj bo sledilo nadaljevanje mojega predavanja, saj bi želel slišati vse tisto, za kar sem že v uvodu povedala, da bom morala zaradi omejitve časa skrajšati.
Vida Celarec
