Okoli 35 udeležencev vseh generacij, povečini aktivnih sodelavcev in sodelavk Socialnega tedna, se je v petek in soboto, 3. in 4. oktobra 2014, zbralo v Sv. duhu pri Škofji Loki na zaključnem seminarju z naslovom Nove besede – nova dejanja – večji učinek.
Seminar je bil v prvi vrsti namenjen osebam, aktivnim v civilni družbi, prav krepiti civilnodružbene organizacije pa je bil tudi njegov temeljni namen. Že v uvodni predstavitvi programa je ta namen orisal direktor Socialne akademije, Matej Cepin, z vprašanjem: »Ali delamo prave stvari?« Dober voditelj v civilni družbi se namreč odziva na prave probleme, jih rešuje, zanima pa ga učinek njegovih dejavnosti in ne dejavnosti same.
Žiga Vavpotič, eden od stebrov projekta Simbioz@ in ustanovitelj Zavoda Y, je v svoji predstavitvi odgovarjal na vprašanje »V kakšnem svetu živimo?« Odgovor na to vprašanje je namreč temelj analize vsakega družbenega problema. Svoj pogled je prestavil skozi značilnosti generacije Y, ki je pravzaprav »produkt« naše dobe. »Takšni smo,« je zaključil, v nadaljnji razpravi pa je poudaril predvsem, da se v tem svetu temeljno spreminjajo poti do izobraževanja. »Izobraževalni sistem je za časom. Slovenijo bi bilo smiselno spremeniti v mentorsko deželo,« je dejal. Učne izkušnje namreč pridobivamo na bistveno drugačne načine, kot smo jih pred leti. Kot ključna pa vidi potovanja.
Dr. Jože Ramovš iz Inštituta Antona Trstenjaka je spregovoril o družbenih inovacijah. Ob vseh tehnoloških inovacijah, ki jih je bilo v zadnjem stoletju resnično mnogo, je potrebno naš razvoj uravnotežiti tudi z družbenimi. Skupina je zanj temeljna družbena inovacija, saj omogoča vse tisto, česar tehnološke ne omogočajo. »Vzdržujte skupine,« je posvaril, »ne organizirajte zgolj dogodkov ampak dogajanje! Dogodki imajo svoje mesto le v okviru dogajanja, sami zase (brez dogajanja) pa le še dodatno prispevajo k atomizaciji družbe. Odkrivali smo tudi nekatere primere družbenih inovacij v svojih organizacijah.
Dr. Ivan Štuhec, ki je v svojem nastopu odgovarjal na vprašanje, kako priti do novih družbenih skupin, do tistih, do katerih nihče ne pride, je izhajal iz teze, da prave civilne družbe v Sloveniji ni. Utemeljeval jo je z dejstvom, da obstoječa kvazi civilna družba ni večinsko podprta s sredstvi državljanov ampak sloni na javnih sredstvih. V ta sredstva se pogosto po nepotrebnem vmešava država, kot je to v Sloveniji žal praksa tudi na nekaterih drugih področjih, ki bi bolje delovala z iniciativo državljanov. Kot enega glavnih instrumentov za krepitev civilne družbe je Štuhec poudaril demokratični dialog, ki se odvija v mladinskih, pa tudi v drugih organizacijah. Na ta način se rojevajo voditelji in aktivni državljani.
Marjeta Pija Cevc, uršulinka, je spregovorila o tem, kaj se mora zgoditi na duhovni ravni, da se v posamezniku in/ali v organizaciji zgodijo spremembe. Izhajala je iz treh plasti človekove osebnosti: telo – duša – duh. »Duh«, ki je »na dnu osebnosti« bi lahko simbolno prevedli tudi kot srce. Da pride do spremembe, mora priti do spremembe na tej globini. Kako se spreminja srce? Ko si upamo slediti Duhu. Ko si upamo podati se na pot iz cone udobja v cono učenja.
Delamo lahko mnoge odlične stvari, a če niso predstavljene v medijih, žal pogosto ne dosežejo zadostnega učinka. »Medijski prostor je neuravnotežen,« je bilo glavno sporočilo poznavalca medijske krajine, Uroša Urbanije. Poglavitna vzroka sta prepletenost medijev in politike ter nerazumevanje »našega sveta« s strani novinarjev. »Časopis, ki v Italiji velja za levega, bi pri nas veljal za desnega,« je ponazoril svojo tezo. Urbanija trdi, da bo glavno zdravilo za medije prinesla privatizacija večjih državnih podjetij ter s tem manjša diskriminacija na trgu oglasnega prostora. Uvodu Urbanije je sledil pogovor z dvema gostoma: Janijem Drnovškom iz medija Časnik.si in Igorjem Vovkom iz časopisa Domovina. Med medijema, ki sta ju predstavljala, je kar nekaj razlik v uredniški politiki in poslovnem modelu, obema pa je skupno izhodišče: z uravnoteženjem medijskega prostora omogočiti pluralnosti idej, da dobi svoje mesto v slovenskem prostoru.
Zadnji gost zaključnega seminarja je bil Primož Šporar iz Sklada 05. Spregovoril je o merjenju in doseganju družbenega učinka ter navzočim med predavanjem postavil nekaj vprašanj: Kateri problem rešujete? Kakšen je vaš pristop – na kakšen način se ga lotevate? Koliko stane vaša rešitev in koliko bi nas stalo, če tega problema ne bi reševali? Orisal je tudi nekatere možnosti financiranja reševanja družbenih problemov. »Rešitev je pogosto mogoče izmeriti v kazalnikih, a potrebno jo je ubesediti tudi v srcu, po občutku, z intuicijo. Šele oboje skupaj daje kakovostno presojo, ali delamo prave stvari.«
»Ali delamo prave stvari? Ali rešujemo prave probleme?« Vprašanji, ki sta zelo na mestu tako za navzoče organizacije kot tudi za ekipo Socialnega tedna.
