V mrežo dogodkov petega Socialnega tedna je bila vpeta tudi okrogla miza založbe Družina. Središčna tema letošnjega socialnega tedna je »Zakaj še za-upaš«. Različne prireditve so že ali še bodo govorile o zaupanju v politiki, družini, vzgoji, med generacijami, Družinina okrogla miza pa je želela ponuditi razmislek o tem, kako je na Slovenskem z zaupanjem v svobodno tržno gospodarstvo: Ali v njem vidimo rešitev ali ključni problem našega kriznega trenutka? Na to vprašanje je pogledala predvsem s krščanskega vrednostnega zornega kota.
Izhodišče za to je ponudila knjiga, ki jo je založba Družina nedavno izdala v sodelovanju z Inštitutom Karantanija in Fakulteto za poslovne vede Katoliškega inštituta in nosi zelo neposreden naslov: Zagovor svobodnega trga. Knjigo lahko, kot je v uvodu v okroglo mizo dejal moderator Bogomir Štefanič, v več ozirih označimo za provokativno: v Slovenijo, kjer doživljamo pravo »vstajanje« socialističnega razmišljanja o ekonomiji, prihaja iz ZDA, torej iz države, ki jo mnogi pri nas demonizirajo kot vir neoliberalističnega zla; knjiga niza številne moralne razloge, ki podpirajo svobodno ekonomijo, o morali pa pri nas ni ravno politično korektno govoriti; za povrh pa jo je napisal katoliški duhovnik Robert Sirico, kar je v Sloveniji, kjer imamo z umeščanjem katoličanov v javno sfero velike težave, še razlog več za zaskrbljeno dvigovanje obrvi. Seveda pa je knjiga velik izziv tudi katoličanom, da razmislijo, kako na svobodni trg gleda družbeni nauk Cerkve: kje vidi njegove prednosti, pa tudi slabosti, ki potrebujejo etične korektive.
K temu razmisleku so sinoči prispevali gostje okrogle mize: ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki se kot filozof posveča tudi vprašanjem liberalizma in poslovne etike; dr. Žiga Andoljšek, dekan in vodja Inštituta Fakultete za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu, mag. Andrej Naglič, doktorand teološke fakultete, direktor Inštituta Karantanija in pisec spremne besede k Siricovemu Zagovoru svobodnega trga, ter Tone Rode, Družinin direktor, poslovnež z bogatimi izkušnjami po svetu in v Sloveniji.
Nekaj ugotovitev. Literature, kakršna je Siricova knjiga, v slovenskem akademskem okolju skorajda ni, zato so tovrstne izdaje, ki razjasnjujejo temeljne pojme, kaj sploh je svobodni trg in kakšen etični okvir mu postavlja družbeni nauk Cerkve, tem bolj dragocene. V Sloveniji o resnično svobodnem trgu ne moremo govoriti, kar nam povedo tudi zunanje ocene, kakršna je nedavna ocena kanadskega ekonomskega inštituta Fraser, ki je Slovenijo glede gospodarske svobode umestila na rep držav Evropske zveze. Med razlogi za tako stanje je pretirano poudarjanje vloge države kot »vsemogočne matere«, od katere pričakujemo tako rekoč vse, takšna miselnost pa hromi posameznikovo podjetniško ustvarjalnost, ki je temeljna gonilna sila svobodnega tržnega gospodarstva. V Sloveniji smo tudi ujetniki pretirane regulacije, ki je še en izraz »prevelike države« in premajhnega zaupanja v podjeniško ustvarjalnost.
Okrogla miza se je med drugim dotaknila tudi naslednjih vprašanj: Ali je Cerkev – sploh pod sedanjim papežem, ki ga nekateri skušajo predstaviti celo kot nekakšnega »socialista« – (še) zaveznica svobodnega trga (trditve o »socialistični« naravnanosti papeža Frančiška so udeleženci okrogle mize označili za popolnoma zgrešene)? Ali lahko omejena ekonomska svoboda dolgoročno pomeni omejitev drugih svoboščin, tudi verske svobode (odgovor je bil pritrdilen, dokaz za to pa so davčne obremenitve, ki pod sedanjo vlado »padajo« na nepremičnine, ki jih Cerkev uporablja za bogoslužje ter pastoralno, humanitarno in vzgojno-izobraževalno dejavnost)? Kako v slovenski družbi, izrazito nagnjeni k egalitarnosti, razumeti in sprejeti neenakosti, ki se pojavljajo v okviru svobodnega tržnega gospodarstva? Več o odgovorih na ta vprašanja v eni izmed prihodnjih Družininih tiskanih izdaj.
Objavljeno v: Družina
