Katarina Kompan Erzar je zbrane organizatorje dogodkov, ki bodo potekali v okviru letošnjega Socialnega tedna, in druge sodelavce Socialne akademije, nagovorila z razmislekom o tem, kaj se dogaja z mladimi v puberteti. Njim se sesuje svet, ki ga morajo začeti graditi na novo. Osebno mi v spominu sicer najbolj ostajajo kratke vaje, ki smo jih delali v parih. Zgolj s pogledom smo sosedu izražali različna čustva (npr. srečo ali žalost), pri čemer smo bili enkrat v vlogi igralca, drugič pa opazovalca. – Ključno sporočilo vaj z zgolj očesno komunikacijo je zavedanje o tem, kako zelo pomemben in sporočilen je (lahko) pristen pogled. Starševsko poslanstvo v obdobju mladostništva lahko na kratko izrazimo z besedno zvezo “ohraniti pristen in globok očesni stik”.
Vseh po vrsti sta se dotaknili vaji s t. i. NE-ji in DA-ji. Predavateljica je v prvi vaji v neprijetnih tonih in s topotanjem po tleh ponavljala besedico NE, v drugi pa v nežnih tonih besedico JA. Sporočilo dveh tako kratkih besed, ki sta pospremljeni z različnimi čustvenimi prizvoki, je bilo diametralno nasprotno. Pri besedici NE smo čutili zavrnitev, agresijo oz. zbir (skrajno) negativnih čustev, pri besedici JA pa potrditev, sprejemanje, gotovost, varnost oz. pozitivna čustva.
Urška Baloh
