Se lahko prosim na kratko predstaviš?
Po poklicu sem elektroiženir, preživljam pa se s programiranjem. Star sem nekaj čez petdeset let. Oče dveh sinov, študenta in gimnazijca.
Kaj te je zaneslo k sodelovanju na Socialnem tednu?
K sodelovanju na Socialnem tednu me je pred petimi leti povabil Matej. Šlo je le za organizacijo dogodka. Čeprav na začetku nisem niti prav dobro vedel, kaj vse mora nekdo, ki organizira dogodek v okviru socialnega tedna narediti, sem pristal. Za gosta in moderiranje dogodka je poskrbela kar Socialna akademija, sam pa sem poskrbel le za pripravo prostora in oznanjanje dogodka.
Izkušnjo sem naslednje leto ponovil, vendar sem pred tem sodeloval tudi že pri oblikovanju teme in nekaj malega pri organizaciji. Preživel sem kot organizator in zaživel kot stalni sodelavec Socialnega tedna in zdaj tudi že Socialne akademije.
Kako je rasla tvoja vloga znotraj Socialnega tedna?
Najprej se mi zdi pomembno omeniti, da sem se vsakič do sedaj udeležil zaključnega seminarja Socialnega tedna. To je odlična izkušnja in neke vrste nagrada za organizatorja dogodka, da za svoj trud pri organizaciji dobi dva dni izobraževanja, izmenjave izkušenj in predvsem obilo časa za neformalna druženja.
Zaključni seminarji so bili v prvih letih zame tudi priložnost, da sem spoznal člane ožje ekipe in pridobil dragocene informacije o procesu oblikovanja Socialnega tedna. Kar hitro sem se temu procesu pridružil tudi sam. Najprej sem sodeloval na pripravljalnih dogodkih, potem pri ožji organizaciji. Mislim, da nikoli nisem odrekel povabilu k sodelovanju. In teh je bilo veliko. Zagotovo so mi najbolj ostale v spominu tiskovne konference in snemanje promocijskega videa. Najbogatejša izkušnja pa je bilo lanskoletno spremljanje novih organizatorjev dogodkov.
Lahko bi rekel, da sem z leti postal pravi slodelavec Socialnega tedna.
Koliko noči nisi prespal, preden si se dokončno odločil, da letos sprejmeš ponudbo vodenja Socialnega tedna?
Zanimivo vprašanje, nisem beležil. Mogoče celo kakšno premalo 😉 Pravzaprav sem se odločil kar hitro. Po premisleku, a vseeno hitro. Še vsako leto do sedaj sem pri Socialnem tednu delal nekaj takega, česar se prej še nisem lotil.
Ne rečem, da ni bilo zadosti prostora za nove izkušnje tudi pri dosedanjih zadolžitvah, ampak mislim, da se take ponudbe ne zavrne. Delo bo izziv (je že -;), ampak mi ni žal, da sem ga sprejel. Za-upam, da ga bom opravil v dobro vseh.
V čem vidiš posebnost letošnjega Socialnega tedna in izbrane teme?
Na nek način so bile vse do sedanje teme posebne. Mogoče je posebnost letošnje, da je nekako nadaljevanje lanske ali pa mogoče bolje povedano, poskuša poiskati odgovor na lani pogosto zastavljeno vprašanje, zakaj ne skočimo ven iz cone obdobja.
Odgovor iščemo v pomanjkanju pravega dialoga oziroma v napačnem načinu vodenja dialoga, ki je v Sloveniji pogosto namenjen predvsem prepričevanju sogovornika v svoj prav, edini prav, ne pa v iskanje resnice.
Kje po tvojem osebnem mnenju bi se moral v naši družbi vzpostaviti dialog? Katere so tiste teme, kjer vpijemo drug čez drugega in se ne zmoremo slišati?
Mogoče bo odgovor presenečenje. Najprej se je treba truditi za dialog pri tistih, ki so nam blizu. Tako na osebni ravni kot tudi širše se dialog začne pri bližnjih. Če ne obvladamo pravil dialoga v komunikaciji s tistimi, s katerimi bi morali hoditi proti istemu cilju, ga bomo še manj z onimi, s katerimi skupni cilj šele iščemo.
Tem, kjer vpijemo drug čez drugega in se ne moremo slišati, je veliko, se pa bojim, da so teme le sredstvo. Ozadje je drugje. Kot družba smo ranjeni. Nimamo zadosti samozavesti, da bi se soočili drug z drugim. Če gremo v dialog le zato, da bi dokazali svoj prav, je zelo verjetno da nimamo prav.
Pri dialogu se je potrebno vprašati tudi kdo daje in kdo prejema. Če nisem sposoben prejemanja, potem moje sodelovanje v dialogu ne bo kakovostno. Dialog mora spremeniti tudi mene, ne le sogovorca.
Kakšna je vloga prostovoljcev, ki so tesno povezani z organizacijo tedna in posameznih dogodkov?
Halo! Socialni teden je ja teden prostovoljcev (pisarna ne zamerit). Tudi zame je socialni teden zanimiv predvsem z vidika prostovoljstva. Recimo, da sem bil na začetku svojega sodelovanja pri Socialnem tednu človek pred izzivi sprememb. Na pragu petdesetih se je laže soočiti s spremembami prostovljno kot pa na silo.
Pred časom sem nekje slišal informacijo, da je podatek o opravljenem prostovoljstvu lahko ovira pri iskanju zaposlitve. Upam, da to ni res. Nekaj dni nazaj sem se pogovarjal s prijateljem, ki živi v tujini, v državi, kjer je prostovojstvo državljanom takorekoč zapovedano v ustavi.
Pa če se vseeno vrnem k pisarni. Zahvala gre vsem profesionalnim sodelavcem Socialne akademije, saj prostovoljci lahko opravijo svoje delo le tako, da dobijo dobro podporo s strani pisarne. In jo dobijo.
Kot računalničarju ti lahko zastavim takole vprašanje: kako vidiš krivuljo razvoja Socialnega tedna v službi aktivnosti znotraj slovenske civilne družbe?
Socialni teden je živ organizem in bo zagotovo doživljal tudi spremembe. Mogoče bodo šle krivulje gor in dol ali pa sem ter tja, v vsakem primeru pa ima Socialni teden velik potencial.
Za organizacije in posameznike znotraj civilne družbe je organizacija dogodka le okvir, znotraj katerega pa Socialni teden ponuja še kopico drugi možnosti. Vsakemu sodelujočemu nudimo podporo v obliki mentoriranja, kar je še posebej pomembno za tiste, ki z organiziranjem dogodkov ali kako drugo dejavnostjo pred in med samim Socialnim tednom nimajo posebnih izkušenj.
Pravijo, da imeti srečo pomeni, da zagrabiš priložnost, ko se ti ponudi. Socialni teden je priložnost. Cicilna družba pa mora priložnost zagrabiti. Skočiti ven iz okvira posameznika oziroma organizacije.
Katere bodo posebnosti letošnjega ST?
O tem v intervjuju pred Socialnim tednom 2016. Jih bom spremljal beležil.
Mogoče najbolj pomembna posebnost oziroma novost je, da bomo malenkost bolj selektivni pri potrjevanju dogodkov. Socialni teden iz leta v leto raste, ne le po številu dogodkov, temveč tudi po njihovi kakovosti. Vseeno je bil dosedaj najbolj viden kazalnik širjenja ideje Socialnega tedna število dogodkov.
V letošnjem letu bomo nekaj več pozornosti posvetili preverjanju usklajenosti dogodkov z nosilno temo Socialnega tedna. Zato smo v ekipi pripravili še dodatne smernice za prijavo dogodka, po katerih bo vsak organizator usmeril svoj dogodek v eno od podtem. Tako bo lahko vsakdo preveril, ali njegov dogodek sodi v kontekst Socialnega tedna in še pred samo prijavo vsebino prilagodil.
Če ne bi bilo organizacijskih ali logističnih ovir – kakšna humanitarna oz konkretna akcija pomoči (lani smo npr. zbirali stvari za Albanijo) ti prva pride na misel oz katera bi bila tebi najbolj ljuba?
Prva misel je Nepal ali pa zbiranje pomoči za migrante na jugu Evrope. Logistično malo manj zahtevna bi bila mogoče vezana na sodelovanje z Jezuitsko družbo za begunce, ki jo vodi duhovni spremljevalec Socialnega tedna, p. Robin.
Osebno pa bi mi bila ljubša akcija pomoči samemu sebi. Na primer pet minut dialoga z nekom, s katerim se za nobeno ceno ne bi rad znašel sam v istem prostoru.
Kako ti kot oče 2 odraščajočih sinov (a imaš še kakšnega?)pojasniš svojim naslednikom, zakaj je smiselno posvetiti tolikanj časa in energije organizaciji takega tedna?
No, dvema odraščajočima sinovoma naj ne bi bilo treba prav veliko razlagati, zakaj se oče vsake toliko časa odpravi na Socialno akademijo, ali zakaj kdaj celo odleti kam za dan, dva. To bi morala sprejeti kot čas, ki ga je treba izkoristiti 😉
Šalo na stran. Imam občutek, da niti ne potrebujeta veliko pojasnil. Zagotovo se kdaj pa kdaj vprašata, ali bi lahko svoj čas in energijo posvetil čemu drugemu, ampak mislim da mi zaupata, da ima moje prostovoljstvo smisel. Še več, za svoja leta sta me pri prostovoljstvu že zdavnaj presegla. Hm, ju moram vprašati, ali ju vlečejo moje besede ali miče moj zgled.
