Leta in leta spremljam družbeno dogajanje. Imam svoje mnenje, ki ga povem naglas. Pa čeprav jih za to dobim po glavi.
Osnovni problemi slovenske družbe so trije, ki kot cokla zavirajo razvoj družbe in države. Prvič, nepravično in spolitizirano pravosodje. Drugič, nesvobodno tržno gospodarstvo, ki je v primežu političnih apetitov tranzicijske levice. Tretjič, nepluralni in politično opredeljeni mediji.
Da bi vse to skupaj spremenili, je potreben nov družbeni konsenz. Le tako lahko skupaj ustvarimo drugo republiko, reformirano ali resetirano Slovenijo.
Brez klasične politike ne bo šlo. Kljub apatičnim volivcem. Naveličanim že ob sami omembi volitev. Kljub krščanskim socialistom, ki se že leta in leta naslajajo v kritiziranju pomladnih politikov in z volilnim glasom ali abstinenco izdatno pomagajo prevladi levičarstva v državi. Kljub zagretim pomladnim politikom in volivcem, ki večino svojega političnega žolča potrošijo na grdih besedah o drugih pomladnih politikih.
Seveda je potrebna nova pot. Prečiščenje. Tudi nove politične stranke. A vendar ostajajo temelji isti. A vendar ostajajo politični sopotniki isti.
Vsak človek se velikokrat znajde pred dilemo, ko dobi ponudbo za aktivno sodelovanje v politiki. Odločiti se mora, ali bo še naprej samo kritiziral ali pa bo kaj tudi naredil. Ali bo še naprej pustil, da državo (občino) slabo upravljajo drugi, ali bo sam ponudil drugačno rešitev.
Seveda je za tako odločitev potreben pogum. Treba je tvegati. Posledice so lahko zelo hude.
A vendar. Bomo še naprej pri miru pustili, da nam državo (ali občino) vodijo ljudje, ki dnevno zadolžujejo naše otroke? Bomo še naprej pustili, da nam razkrajajo državno ureditev in nas spreminjajo v Belorusijo?
Nekaj je treba storiti. Prevzeti odgovornost in se izpostaviti. Kljub ceni.
Možnosti je več. Ni treba, da vsak kandidira. Ni treba, da se vsak vpiše v politično stranko ali ustanovi svojo listo. Kolikor kdo zmore in kolikor mu okoliščine dovolijo. Talente imamo različne. Svoje talente je samo treba pametno vložiti. Za vsak talent bomo odgovarjali, če ga ne bomo oplemenitili. Samo eden bo šel na volitve. Drugi bo na volitve peljal še svojo ostarelo sosedo. Tretji bo v službi glasno povedal svoje mnenje. Četrti bo prijatelje povabil na okroglo mizo s politično vsebino. Peti se bo naročil na Ognjišče, Družino, Reporter, Domovino ali Demokracijo. Šesti bo kupil knjigo Protestantino. He, he, to zadnje je seveda šala.
Kar koli pač. Samo, da vsak začne migati. Spremeniti svoje aktivnosti. Se odpreti. Vstati iz naslanjača in ugasniti televizor. Sami učinki sploh niso važni. Učinek bo skupen in zato velik. Važno je le, da nekaj poskusimo storiti in spremeniti.
Pogum! Sreča je naklonjena hrabrim.
Tino Mamić
Tino Mamić je zasebno mož in oče, profesionalno pa novinar in kritični mislec, ki objavlja v različnih medijih.
V blogih so zapisana osebna mnenja avtorjev in ne nujno tudi mnenje organizacije kot celote.
