Okroglo mizo z mag. Silvom Šinkovcem, Klemenom Jevnikarjem in Lojzetom Grahorjem je z zanimivimi in izzivalnimi vprašanji povezovala tajnica DKPS, Kristina Lepen
Kakor vsako orodje (pomislimo na velik kuhinjski nož v otrokovih rokah) računalnik lahko predstavlja za uporabnika korist ali pa nevarnost.
Mladi ljudje imajo v rokah orodje, ki ga uporabljajo bolj spretno kot večina njihovih staršev in tudi učiteljev. Raziskovalna mladost pa se nevarnosti ne zaveda, zato zlahka posega tudi na nevarna in ogrožujoča področja, ki jih elektronski medij ponuja. Posledice mnogokrat ugotavljamo pozno, ko je veliko škode že narejene.
Člani okrogle mize so opozarjali na sledeče;
- Informacije iz družabnih omrežij, kot sta Twiter in Face book inn drugih, hitro odtekajo k upravljalcem, uporabnikovi zelo osebni podatki postanejo javni, ti pa uporabljajo za svoj zaslužek.
- Ta omrežja se pogosto zlorabljajo za poniževanje, izsiljevanje in šikaniranje, uporabljajo celo za ugrabitev mladih ljudi ( zastašujoč primer je opisal p. Šinkovec).
- Ni redko, da postanejo uporabniki odvisniki od računalniški igric in pornografije.
- Uporabniki živijo v virtualnem svetu in zelo težko ustvarjajo pristne medčloveške odnose.
Kaj lahko naredi učitelj?
Učitelji morajo moderno tehnologijo obvladati, jo smiselno uporabljati in vključevati pri pouku, da ji dajo uporabno vrednost, hkrati pa dijake seznanjati z zaščitami, pred vdori nepoklicanih. Biti morajo odprti za pogovor o vseh stvareh, ki mlade zanimajo, tudi o provokativnih temah. Zavzemati morajo stališča, s svojim zgledom jih lahko okrepijo in opozarjati morajo starše na pasti, katerim so izpostavljeni mladi ljudje.
Prav tako se morajo zavzemati za izobraževanje sodelavcev in staršev, da predvsem preprečujejo in hitreje prepoznavajo neprijetne in škodljive posledice uporabe e-tehnologije. Člani omizja so se strinjali, da je uvajanje e-redovalnice odtujuje učitelja od žive in osebne komunikacije s starši in da dnevne informacije na spletu ne morejo nadomestiti pristnega osebnega stika, ki ga vsi zelo rabimo.
Dodali so še praktični nasvet za šole in družine doma: računalniki naj bodo nameščeni v skupnih prostorih, kjer lahko mimoidoči (učitelji, starši itd…) vidijo ekran in vsebino na njem. Vedno naj bo tudi manj ekranov, kot je uporabnikov, tako en za drugim vidijo kaj se je dogajalo in se učijo skupne uporabe računalnika kot dobrine.
Anka Voglar
