V okviru 9. Socialnega tedna smo v torek, 3. 10. 2017, v grosupeljski knjižnici gostili dr. Jožeta Ramovša. Ob temi o pomembnosti gospodinjskega dela in gospodarjenja v družini, ki ne doživi pogosto pozornosti javnega razmišljanja in razprave, se je zbralo 25 ljudi. V zelo domačem ambientu Koščakove sobe smo bili v prijetnem stiku s predavateljem, ki nas je povabil, da smo sogovorniki.
Glavna misel je bila, da se delitev in način dela v družini spreminja veliko počasneje, kot se spreminjajo razmere, v katerih živimo. Patriarhalni vzorec družine, kjer je bilo zaradi narave dela smiselno, da moški kot svoje vidi delo zunaj hiše in gospodarjenje, ženska kot svoje delo v hiši in z otroki, se je v zadnjih petdesetih letih spremenil veliko bolj kot prej v deset tisoč letih. Današnja situacija, ko v veliki večini moški in ženske delajo v enako napornih službah izven doma, je zanimivo, da še vedno v veliki meri uporabljamo jezik in vedenje, ki je bilo smiselno v nekem drugem času. Ženske se še vedno v velikem procentu kot samoumevno zaženejo v kuho in pospravljanje. Prva možnost je, da imajo občutek, da jim nihče ne pomaga in se smilijo same sebi. Druga možnost, da imajo občutek, kako lepo jim drugi družinski člani pomagajo, jih prav tako utrjuje v tem, da je to delo njihovo in morajo imeti nad vsem nadzor. Nobena od teh dveh možnosti ne ustvarja pravega družinskega sožitja, ki bi pri vseh članih krepil občutek: to je naše, skupno, vsi prispevamo, vsi se potrudimo, zato se tudi vsi dobro počutimo. Če gremo na pot takšnega sožitja, potem prava beseda ni pomoč, ampak sodelovanje. Za pomoč seveda tudi prosimo pri nalogah, ki so naše. Gospodinjska dela pa ne morejo več biti last in naloga samo enega človeka, ampak si jih smiselno razdelimo in vsi prispevamo za našo skupno stvar. (Trdovratnost patriarhalnih vzorcev se kaže tudi v tem, kako težko ženske nekatera dela spustimo iz rok in pustimo, da je kaj narejeno drugače, da je rezultat dosežen po drugi poti… in je pravi izziv odpovedati se perfekcionizmu v zamenjajo za povezanost…).
Podobno je ne področju gospodarjenja, skrbi za dobrine na daljši rok, odločitvah za investicije, finančno vzdržnost, odločitvah za službe, skrbi za hišo in njene prebivalce v širšem pomenu, kar prvotno pomeni grška beseda ekonomija (oikos – nomos). Tudi to ne more biti več domena enega človeka, ki odloča sam. O patriarhalnih vzorcih vemo v teoriji marsikaj, o tem, kako v današnji situaciji več ne vzdržijo. Gospodinjenje in gospodarjenje je odlična priložnost in učilnica, kjer se učimo majhnih korakov, ki nas učijo preseganja teh vzorcev, delovanja v duhu sodelovanja in ob tem temeljnega družinskega občutka povezanosti in pripadnosti.
Seveda ne gre za matemetično razdelitev dela. Smiselno je, da vsak prispeva po svojih zmožnostih, tudi talentih, razpoložljivosti časa, vendar v duhu sodelovanja. Situacije družinskih članov se zelo spreminjajo, tako da je to tudi priložnost za učenje prožnosti in odzivnosti, vedno znova tudi iskanja boljših rešitev in popravljanja napak. Ni potrebno da smo tako zelo idealni, kot si želimo. Učimo se, da življenje ni togo in z enakimi pravili za vedno. Kar naj bo stalnica, je odzivnost, pogovor in stik z družinskimi člani.
Dotaknili smo se tudi pomena komunikacije, ki gradi naše odnose. To so lahko preproste stvari, ko v spominu zavestno ohranjamo lepe stvari, jih z drugimi delimo, poslušamo, se odzovemo, se zahvalimo, kličemo po imenu… to tudi v kritičnih situacijah prinese veliko večji napredek v komunikaciji, kot pogovor, v katerem bi razpredali o starih stvareh in razčiščevali. V ozračju bližine, ki jo s tem zgradimo, bomo tudi stare nesporazume lažje razumeli in sprejeli.
Na koncu smo bili izzvani tudi z vajo, ko smo po parih drug z drugim delili kakšno lepo doživetje iz področja gospodinjenja ali gospodarjenja. Tako smo za konec malo preizkusili svojo sposobnost poslušanja, uživali v lepih zgodbah in se tudi fino nasmejali.
Hvala Jožetu Ramovšu za odlično predavanje in pogovor, knjižnici Grosuplje pa za prijazno gostoljubje že peto leto!
Tina Smrečnik
Avtor fotografij: Janko Korošec