Bonutti drugače o Rožmanu in Margottiju
Nekdanji ameriški profesor ekonomije, nekdanji diplomat in nekdanji vzgojitelj španskega kralja dr. Karl Bonutti je nastopil na XV. Večeru pod Čavnom, ki je bil tokrat del Socialnega tedna. Njegova knjiga spominov je že vzbudila precej radovednosti, saj govori o mnogih zgodovinskih osebnostih na drugačen način. Zato je Bonutti že v preteklosti bil deležen mnogih kritik tako z leve kot z desne.
»Ajdovci so bili vedno domoljubi. Na petih kvadratnih kilometrih se je rodila cela vrsta duhovnikov, ki so ogromno naredili za versko in narodno zavest,« je nekdanji diplomat nagovoril obiskovalce XV. Večera pod Čavnom, ki so ga skupaj organizirali Socialna akademija, Civilna iniciativa čaven in Goriška Mohorjeva družba.
V Bukovici rojeni oče šestih otrok Karl Bonutti (87) je v svojem dolgem življenju doživel ogromno. Kljub težavam, ki so mu jih povzročili najprej fašizem, nato pa vojna in begunstvo, je ostal pokončen in optimističen. V ameriškem Clevelandu, kjer je začel delati v tovarni svedrov, si je ustvaril veliko družino, premoženje in bleščečo univerzitetno kariero.
Na vprašanje iz publike o vlogi goriškega nadškofa Carla Margottija, ki mu mnogi zgodovinarji očitajo podporo italijanskemu fašizmu, je Bonutti povedal, da ga ne vidi v tej luči. Pojasnil je, da je Margotti kot prekaljeni diplomati skušal narediti največ, kar se je v danih okoliščinah dalo: zahteval je, da se tudi italijanski in furlanski semeniščniki učijo slovenščine, vedno je na obiskih po slovenskih župnijah najprej pozdravil po slovensko, zoper slovenske duhovnike pa je zaradi pritiskov oblasti ukrepal, a zaradi nepomembnih prekrškov, kot je bila nošnja t.i. rimskega talarja. Margotiti je zato ohranil ob sebi slovenska svetovalca – tudi Setničarja, ki ga ni le obdržal, ampak »zelo cenil in videl v njem izjemnega sodelavca in vsega zaupanja vrednega administratorja nadškofije«. Bonutti se spominja tudi, kako je za škofa na skrivaj nosil pisma z denarjem za preganjanje goriške Jude.
Bonutti je opisal tudi življenje v medvojni Gorici in čase ob koncu vojne, ko so partizani obkolili njihovo hišo, da bi ga likvidirali. Zato je zbežal. Ne glede na to pa glede partizanstva poudari: »Komunizem in partizanstvo sta dve različni stvari, ki nista vedno nujno povezani.«
Opisal je tudi svoj študij v Švici, ko je vzgajal kasnejšega španskega kralja, in leta v Ameriki. Tam je spoznal škofa Gregorija Rožmana. Prav škof mu je po vojni pomagal zbirati denar za kulturni dom v Gorici. “To je svetniška osebnost, ki se mu godi zgodovinska krivica,” je povedal. »Rožman ni pobegnil iz Ljubljane, kot mnogi vztrajno ponavljajo. Že pred vojno je ogromno naredil za mnoge Slovence, vključno s komunisti,« je poudaril Bonutti in prebral odlomke nedavno v celoti objavljenega pisma matere narodnega heroja Toneta Tomšiča, ki je opisala, kaj vse je škof naredil za preganjanje komuniste. Opisal je tudi, kako je Rožman pristal na predlog, da bi v Clevelandu opravili mašo za vse pobite domobrance, vendar le s pogojem, da se enako moli tudi za vse umrle partizane. » Nikogar ni obtoževal, nikogar ni obsojal. Med ljudi je prihajal v navadni obleki, brez talarja. Le za posebne slovesnosti v slovenski skupnosti si je nadel slavnostno liturgično oblačili. Prav v odločitvi, da Rožman ostane ljubljanski škof, vidim tudi nezanemarljiv dokaz, da je papež Pij XII. Dobro pozna okoliščine škofovega odhoda v Celovec,« tako Bonutti.
