Vsebinskih področij je pet. Prvo med njimi, ki nosi naslov Dialog o …, je nekoliko posebno. Vanj sodijo dogodki, na katerih bodo udeleženci (državljanke in državljani) zares izvajali dialog o prihodnosti njihovega kraja, organizacije, regije, Slovenije, Evrope … Za to področje bomo v septembru pripravili posebno usposabljanje.
1. Dialog o …
Vsaka skupnost se sooča s problemi, a nekatere jih rešujejo bolje kot druge. Ali v Sloveniji zaznavamo in rešujemo prave probleme? Ali državljanke in državljani znamo in hočemo spregovoriti o za nas pomembnih vsebinah?
V okviru prve teme ste povabljeni h konkretni akciji! Pripravite dialog med državljani na neko za vas pomembno temo. Drznite si spregovoriti, soočiti mnenja, poslušati drug drugega in pustiti spremeniti svoj pogled na stvari, ki se tičejo vašega kraja, Slovenije, Evrope ali pa kar celotnega planeta. Drznimo si sanjati prihodnost in ukrepati v smer svojih sanj!
Dogodki v okviru tega vsebinskega področja bodo potekali po metodi videti – presojati – delovati. Ta poteka v treh korakih in udeležence spodbuja, da sistematično iščejo rešitve. Na podlagi lastnih izkušenj (videti) in razločevanja na temelju svojih vrednot (presojati) so povabljeni k delovanju.
Pogoj je, da dogodki potekajo v dialoškem vzdušju in da se tičejo prihodnosti.
Nekaj primerov tematik: Dialog o manjšini, ki živi v našem kraju… Dialog o prihodnosti šolstva v Sloveniji… Dialog o zaščiti naravnih virov v naši regiji… Dialog o preprečevanju korupcije v Sloveniji… Dialog o ukrepih za mlade v naši občini… Dialog o kakovostni hrani in zagotavljanju le-te…
2. Dialog v družini, vzgoji in medosebnih odnosih
Širši družbeni dialog in iskanje konsenza se začne v družini in v odnosih z najbližjimi. A prav v teh odnosih je dialog pogosto najtežji, ranjenosti vključenih pa najbolj boleče.
Kako živimo dialog v odnosih z najbližjimi? Kakšno mesto ima pogovor v vsakdanjem življenju posameznikov, moža in žene, družine, šole? Kako vzgajati otroke in mlade za dialog, refleksijo, zavzemanje stališč in končno – odločanje?
Nekaj primerov tematik: dialog v partnerskem odnosu, dialog v družini, asertivna komunikacija, dialog na delovnem mestu, dialog v vzgoji, dialog v Cerkvi, dialog v civilni družbi, kako se učiti kritičnega mišljenja in zavzemanja stališč? Pripravite lahko tudi delavnico asertivne komunikacije ali aktivnega poslušanja v medosebnih odnosih …
3. Mediji v službi dialoga in resnice
Iz dneva v dan so nam preko medijev v razpravo ponujene vsebine, ki črpajo iz razdeljenosti, zapirajo pot dialogu ter za katere ne vemo, od kod so se znašle in kdo jih je ponudil. Kaj se dogaja v ozadju medijev? Kako ti izbirajo tematike? Do kod sega njihova družbena odgovornost? V kakšnem odnosu so z resnico? Jo ustvarjajo, povzemajo, interpretirajo, zamegljujejo?
Dandanes mediji niso več le enosmerni kanali, preko katerih novinarji posredujejo informacije uporabnikom. Državljani imamo bolj kot kdajkoli možnost, da izrazimo svoje mnenje, da smo slišani in da preko medijev vstopimo v dialog. Po drugi strani pa je zasičenost z informacijami na vsakem koraku tako močna, da se zdi, kot da nihče več nikogar ne posluša.
Nekaj primerov tematik: oris medijske krajine v Sloveniji, trendi v medijih (kaj raste, kaj pada?), vloga državljanov v medijih, mediji in dialog, mediji in resnica, Se v Sloveniji v medijih pojavljajo prave tematike?, novi mediji.
Pripravite lahko tudi delavnico, na kateri bodo udeleženci pridobili veščine udejstvovanja v medijih, npr. kako napisati pismo bralcev, kako biti aktiven na svetovnem spletu, kako odpreti svoj blog, kako poslati prvi tvit …
4. Identiteta: kdo sem jaz, kdo smo mi?
Dialog nas oblikuje. Preko dialoga laže oblikujemo svoja stališča in se bolje zavedamo svoje identitete. Z dialogom jaz postajam bolj jaz, ti postajaš bolj ti in midva postajava bolj midva. Po drugi strani pa je zavedanje lastne identitete temelj za dialog – tako v medosebnih kot tudi v družbenih odnosih je pomembno, da vemo, kdo smo, od kod izhajamo ter kaj prinašamo s seboj. Če imamo »v glavi meglo«, je dialog le težko izvedljiv.
Čas, ki ga živimo, je zaznamovan s pomanjkanjem refleksije, oziranja nazaj, tradicionalnega … Naše identitete postajajo vedno bolj zabrisane. Po drugi strani pa so vedno močnejši pojavi ekstremizma in nasilja – tako na lokalni kot tudi na globalni ravni.
Nekaj primerov tematik: narodna identiteta, spolna identiteta in teorija spolov, identiteta očeta in matere, verska identiteta in verska svoboda v Sloveniji, pojavi ekstremizma, globalni konflikti in spopad civilizacij …
Pripravite lahko tudi dejavnosti izkustvenega vodenja – interaktivne predstavitve manj znanih spomenikov naravne ali kulturne dediščine, skozi katere bodo udeleženci poglabljali zavest o prostoru, v katerem živijo.
5. V iskanju edinosti
Resnica je le ena. Te sicer ni nihče sposoben razumeti v polnosti, zato jo tudi vidimo različno. Prav različnost pogledov pa ustvarja napetost, potrebno za dialog.
Dialog naj vodi k edinosti, ne pa nujno tudi k enotnosti. V kolektivni zavesti še vedno nosimo izkustvo enotnosti, dosežene z zatiranjem drugače mislečih. Edinost je, za razliko od enotnosti, mogoča tudi med različnimi.
Nekaj primerov tematik: Kako v Sloveniji poteka dialog na različnih ravneh: politični, socialni, civilni …, razdeljenosti v Sloveniji in kako jih presegamo, spravni procesi, različnost in edinost med generacijami …
Pripravite lahko tudi spominsko slovesnost ob spomeniku žrtvam nasilja – ali pa ob več spomenikih. Morda pa dialog med posamezniki, vpletenimi v zgodovinskih dogodkih na različnih straneh.
