Priznam: ko sem se spomladi pridružil študijskemu krožku o Janezu Evangelistu Kreku, sem zanj komaj slišal. Kaj šele vedel, zakaj je pomemben. Tudi zdaj nimam pretvez, da bi ga dobro poznal. Me je pa v teh mesecih skozi živahne razprave in zanimive intervjuje pri Kreku nagovorilo več vidikov. Naj jih naštejem 5.
- Samo začeti je treba
To misel je Krek ob več priložnostih podal kot skrivnost svojega dela. Zelo dobro jo je v intervjuju razložil Ivan Oman, ki je dejal, da je Krek začel z delom tukaj in sedaj. Ni – kot nekateri drugi – govoril: »Ko bomo mi na oblasti, bo pa raj na zemlji.«
Kaj ni to dober kriterij za spremljanje predvolilne kampanje?
- Teoretična podlaga
Krekovo socialno delovanje je imelo dva temelja: najprej osebno izkušnjo revščine in čudovit zgled, kako se z njo soočati, s strani njegove mame; potem pa tudi študij na Dunaju, kjer je spoznal temelje teh problematik ter odgovor, ki ga je Cerkev podala nanje z okrožnico Rerum novarum papeža Leona XIII.
Od konca 19. stoletja se je družbeni nauk Cerkve ves čas razvijal. Poseben poudarek so mu dale okrožnice sv. Janeza Pavla II. in sedanjega papeža Frančiška. Besedila, ki jih tudi ljudje Cerkve preredko vzamemo v roke.
Res pa je tudi, da cerkveni mlini meljejo počasi. V enem izmed intervjujev je bila izrečena zanimiva misel, in sicer da je okrožnica Rerum novarum izšla skoraj 50 let za Marxovim Komunističnim manifestom. Skoraj 50 let več je Cerkev rabila, da je zaznala in odgovorila na delavsko vprašanje. Ob hitrih spremembah je tako nujno tudi osebno razločevanje, ki pa prav tako potrebuje temelje.
- Ne miloščina, ampak pravica
Po vrnitvi z Dunaja je Krek na 1. slovenskem katoliškem shodu 1892 dejal, da delavcem ne dajemo milosti, ampak pravico. Ni nekaj nezasluženega, kar bi delodajalec iz lastne dobre volje dal delavcu, kakor oče sinu. Delodajalec potrebuje delo in ga mora po pravični ceni kupiti od delavca.
Kot dokaj svežemu s.p.-ju mi je ta nauk hitro postal blizu. Spomnim se tistih začetkov, ko sem se skoraj krivega počutil, če sem prosil za 200€ za postavitev spletne strani. Ali pa strank, ki bi rabile »samo en kratek promocijski video«, ki mi itak (menda) ne bi vzel več kot 2 uri dela. Tako, za Bog lonaj …
Danes so cene brez slabe vesti višje. Pravične. Take, da meni in moji družini omogočajo dostojno življenje.
- Posameznik proti sistemu
Krek je dobro začutil, kako nemočen je posameznik znotraj sistema. Brez neke zaslombe v skupnosti je enostavna tarča manipulacij. Zato je delal na združevanju in uspelo mu je v komaj 20 letih vzpostaviti mrežo kar 400 zadrug, poleg tega pa še številna društva in organizacije!
Združevanje pomaga posamezniku, za oblast pa vedno predstavlja določeno tveganje. Zato ali teh gibanj na ravni civilne družbe sploh ne podpira, ali pa si s finančnimi bonbončki kupuje njihovo naklonjenost.
- Gorečnost za idejo
Ko smo v študijskem krožku razpravljali o predlogu naslova filma, je bilo na »Samo začeti je treba« kar nekaj pomislekov, češ: »Pri nas se je ogromno stvari začelo, pa nič izpeljalo do konca.«
In tu nam je Krek spet v zgled. Ne le začeti, ampak goreti za idejo. P. Branko Cestnik je v intervjuju dejal, da je bila ta Krekova ljubezen do naroda skoraj nekaj mističnega. S takšno strastjo je želel pomagati ljudem, da bi jim bilo bolje.
- Študijski krožek
Vem, sem že porabil svojih 5 vidikov, a tega moram dodati. Študijski krožek, v katerem je nastal dokumentarec »Samo začeti je treba«, je sam po sebi zelo krekovski. Združil je ljudi povsem različnih profilov: od univerzitetnih profesorjev do multimedijskih navdušencev, od zgodovinarjev do ljudi, ki jim je Krek preprosto blizu.
Koliko prostovoljnih ur je bilo vloženih v študij, brskanje po arhivih, pa za snemanja, pretipkavanja, vse do pisanja avtorske glasbe in priprave premiere! Vsak je nekaj prinesel in vsak nekaj dobil.
Samo začeti je bilo treba.
Rok Pisk
Premiera dokumentarnega filma Samo začeti je treba bo v četrtek, 28. septembra 2017 ob 19. uri v Galeriji Družina (Krekov trg 1, Ljubljana). S premiero se bo začel tudi letošnji Socialni teden.
Vljudno vabljeni!
