Naslov dogodka: Medgeneracijski odnosi: skozi odnose, zamere in krivice v družini do svobode kot milosti 
Vrsta dogodka: Okrogla miza z gosti: Špela Tušek Strniša, mag. psihologije, Janja Frelih Gorjanc, univ.dipl. psihologinja in pater Miha Sekolovnik
Kraj: Župnijski urad Šenčur, Kranjska cesta 5, Šenčur
Termin: Torek, 18.9. ob 19.30h
Opis: Z gosti bomo skušali osvetliti pomenljivost in vpliv odnosov v družinah. Kakšne so temne strani nerazumevanj in svetle strani sprejemanja, odpuščanja in zadostitve. Zanimalo nas bo zakaj je vedno manj spoštovanja, prevzemanja odgovornosti, ali se bremena prejšnjih rodov prištevajo k našim.
Predstavitve gostov na okrogli mizi
Špela Tušek Strniša (www.za-upanje.si)
Sem magistra psihologije, psihoterapevtka, mediatorka in višja predavateljica. Študij sem opravila na Salezijanski univerzi v Rimu in se dodatno izobraževala pri mednarodno priznanih strokovnjakih s področja psihoterapije in vodenja ljudi ter organizacij. Nekaj let sem delala na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, nato pa sem se posvetila zasebni dejavnosti. Izvajam terapije s posamezniki, pari ali skupinami ter se ukvarjam s svetovanjem in izobraževanjem v organizacijah. Sem tudi mediatorka in predavateljica na višji šoli. Najlepše pri mojem delu je odkrivanje vedno novih načinov kako biti ob ljudeh, ki odkrivajo upanje in se ponovno učijo zaupati. Vse to mi predstavlja izziv, ki se ga vedno lotevam z veseljem in zavzetostjo. Najbolj pa me osrečuje in osebno gradi dejstvo, da sem žena in mati dveh otrok.
Janja Frelih Gorjanc (www.zdi-krog.si/)
Že od malega me zanimajo odnosi, da to želim početi kot poklic, pa mi je postalo jasno po tem, ko sem se preizkusila v tem, česar ne želim početi. Po končani Škofjeloški gimnaziji, ki je takrat bila družboslovno in jezikovno usmerjena gimnazija, sem se vpisala na Ekonomsko fakulteto, ker je bila to najbolj logična izbira, in kmalu ugotovila, da ta poklic ni v skladu s tem, kar me je notranje gnalo. Zato sem se po končanem pripravništvu v ekonomiji vpisala na študij psihologije in začutila, da je študij lahko tudi lahek in zanimiv. Vmes sem se poročila in nadaljevala še s specializacijo zakonske in družinske terapije, saj je bilo to tisto, kar me je zares zanimalo. In to danes zares počnem in ne bi želela početi nič drugega.
Delam v Krogu, Terapevtskem središču, ki sem ga z možem ustanovila pred osmimi leti. Moje iskanje pa se tukaj ni ustavilo, saj poleg terapevtskega dela po modelu, ki sem se ga učila pri Christianu Gostečniku in njegovih sodelavcih, ves čas dopolnjujem z raziskovanjem stvari, ki se mi kot uganka ves čas postavljajo ob srečanjih z ljudmi in njihovimi edinstvenimi zgodbami. Ob tem nikakor ne morem mimo srečanja s seboj.
Tudi moja družina, to je mož in moja otroka me poznajo kot nekoga, ki ves čas išče stik, s sabo in njimi, poskuša razumeti, dela napake in neumnosti, prizadene in se opraviči, pili svojo vlogo žene in mame, s svojimi domislicami in humorjem in razposajenostjo razveseljuje in teži s svojo jezo, pravičništvom, utrujenostjo, zahtevnostjo in pronicljivostjo. Ja, vsi smo še na poti in uživamo v tem potovanju, čeprav korak ni vedno lahek.
Miha Sekolovnik (http://www.kapucini.si/skofja-loka/)
Sem pater ali brat Miha Sekolovnik, kapucin. Štiri leta živim v samostanu v Škofji Loki. Moje duhovniško poslanstvo zelo zaznamuje redovništvo, saj se moja poklicanost začenja z vstopom v samostan, v skupnost. Po novi maši 1980 sem bil 16 let aktiven v pastorali kot kaplan ali župnik, potem pa 12 let voditelj doma duhovnosti, kjer sem se srečeval z različnimi skupinami. V sodelovanju z drugimi vodim postne tedne, kontemplativne duhovne vaje in še nekatere oblike duhovnih vaj. Vse bolj me je nagovarjala družina, zato sem opravil specializacijo za zakonskega in družinskega terapevta. V prizidku našega kapucinskega samostana sodelujem v Družinskem in terapevtskem centru Pogled. Kolikor mi dopušča čas, pa z veseljem duhovno spremljam tudi različne skupine.
Dogodek pripravlja: Župnija Šenčur
