Malo je tako karizmatičnih, da bi vplivali na mojo identiteto,
je izjavil eden od dijakov v pogovoru o Učitelju, učencu in identiteti, ki smo ga v DKPS pripravili v okviru letošnjega Socialnega tedna. Vedela sem, da bomo učitelji spet slišali par krepkih – to pot s strani dijakov, ki smo jih povabili v dialog v četrtek, 1. oktobra v DS Sv. Jožefa na Poljanah.
Marsikaj smo si povedali.
Matevž Vidmar, mladi teolog in član skupine Bodoči pedagogi (skupina deluje v okviru DKPS pod mentorstvom p. Silva Šinkovca) je pogovor vodil ravno prav provokativno. A na vprašanje: » Pa ste vi prepričani, da ste idealni, da s tako lahkoto govorite, kaj učitelj naj ali mora s 30 nezainteresiranimi….« kakega samokritičnega odgovora ni dobil. Dijaki so vztrajali pri trditvi, da je učitelj lahko kakršenkoli, a: » naj se mu ne vidi že od daleč, da je vsega sit in da čaka le še na penzijo«;»pa da slišimo že iz njegovih korakov, da se mu ne da v razred, zato zamuja, ker mu je dolgčas z nami«; » pa če ne zna naredit reda je tudi vseeno, če ga ni v razredu!« Prisotni smo veliko tega neprizadeto preslišali, saj v krogu kakih dvajsetih učiteljev nismo sedeli takšni, kot so jih opisali. A vprašanje o »karizmatičnosti« je ostalo v zraku in v mojih mislih, zato še vedno tuhtam, kaj vse vidijo in slišijo iz naše drže in neverbalnih sporočil.
Pogovor se je potem obrnil v identiteto šole: z veseljem bi se odpovedali uram pouka za to, da bi lahko sodelovali pri tekmovanjih, pri navijanju, druženju in podpori tistim, ki predstavljajo »našo šolo«. Tega strašno manjka v srednji šoli! »Manjka nam gibanja, glasbe, izražanja, umetnosti…«
Se zelo, globoko strinjam.
Pa še identiteta Slovenca, katolika.
» Danes si upornik, če se upaš povedat, da si Slovenc, da imaš rad narodnozabavno, s tem si v manjšini, ampak meni je to vseeno, jaz sem, kakršen sem«, je razmišljal eden od fantov v krogu.
»Eni mislijo, da sem čudna, če povem, da molim, a meni je vseeno, ker vem, kaj sem«, je povedala dijakinja v krogu. » Pa vemo, da enih tekstov pri slovenščini ni več v programu za to, da se ni treba pogovarjat o Slovencih in naši kulturi«.
V tej točki se je pogovor zaključil z medsebojno obljubo, da se ponovno srečamo v pogovornem krogu o narodnosti identiteti. Mislim, da se tega kroga, ki bo verjetno pred Slovenskim kulturnim praznikom vsi sinočnji gostje večera že danes veselimo.
Hvala vsem, ki ste sodelovali: maturantje iz Gimnazije Jožeta Plečnika, dijakinja 4. in dijak 3. letnika Srednje šole za kozmetiko in farmacijo ter maturanta iz Gimnazije na Prešernovi v Ljubljani.
Večer, ki še kar odmeva v srcu in v spominu. Dialog, je je obogatil vse v krogu. Koliko si lahko damo, če se poslušamo, kajne!
Helena Kregar
