Delam s prostovoljci. Ti mi pogosto povedo, kakšno veselje čutijo ob pomoči drugim. V delu za dobro, ki ga dojemajo kot smiselno in koristno. Da je to izkušnja, ki jim je spremenila življenje.
Prav to je tisto, kar sem tudi sam doživel kot prostovoljec, to je tisto, kar želim predajati naprej. Kar se mi vedno znova potrjuje je, da največja motivacija pri delu ni denar, ampak občutek, da delamo nekaj koristnega, smiselnega.
Občutek smisla ljudje v svojih življenjih pogosto pogrešamo. Delamo pač zato, da doštudiramo, da preživimo, da si lahko kupimo nov avtomobil… Prav lahko je preživeti svoje življenje v tem stalnem »moram«. Mislim pa, da bi se morali čim večkrat vprašati, kaj je smisel vsega tega. Kaj si pravzaprav želimo, čemu želimo nameniti svoj omejeni čas na tem planetu.
Ključno se mi torej zdi vprašanje »zakaj«. Zakaj delam? Zakaj želim porabljati svoj čas, svojo življenjsko energijo? To vprašanje je danes bolj aktualno kot kadarkoli prej. Prvič zato, ker je danes izbira poklicnih poti veliko večja kot v preteklosti, veliko lažje je tudi zamenjati poklic ali si ustvariti svojo poklicno pot. Drugič zato, ker imamo več prostega časa in več možnosti izbire, čemu bomo ta čas namenili. Tretjič zato, ker pomanjkanje smisla načenja duševno zdravje naše družbe. Prav pomanjkanje življenjskega smisla je eden od pomembnih vzrokov za razvoj depresije, te skrite epidemije naše dobe. Raziskave po drugi strani kažejo, da je smiselno delo ter delo za druge eno od najučinkovitejših zdravil proti depresiji.
Res je, da vsi ne moremo opravljati svojih sanjskih služb, vendar ima prav vsak od nas priložnost, da znotraj ali zunaj svojega poklica poišče smisel svojega dela oziroma namenja vsaj delček svojega časa tudi za pomoč drugim. Veselje, ki ga ob tem doživimo, nam stokratno poplača vloženi trud.
Janez Matos,
direktor Zavoda Trajnostni park Istra
Prispevek je bil najprej objavljen na blogu Trajnostnega parka Istra.
