Odprimo srce dialogu
Matej in Luka hodita čez center Ljubljane, ko nenadoma kolesar oplazi Luka in mu zbije nahrbtnik iz rame na tla. Kolesar se ne ustavi, še ozre se ne nazaj. Luka v šoku in jezi pobere nahrbtnik in se zadere za kolesarjem: »Kreten čefurski!« Matej je najprej zbegan, ker ne ve, kaj točno se je zgodilo, nato pa čisto zaprepaden nad Lukovo reakcijo. Matej vpraša Luka, če je v redu in ali je nahrbtnik cel, na kar mu reče: »Se ti ne zdi, da je tvoja opazka prenagljena?« Luka besen pogleda Mateja in mu reče: »Si videl kretena? Najprej mi zbije nahrbtnik na tla in se ne ustavi, kaj šele upraviči. Kakšen čefur!« Luka je povsem zmeden. Ni mu jasno, kdo je prijatelj, ki stoji pred njim in uporablja tako besedišče povsem smrtno resno. Ne ve, kako naj se odzove na Lukove besede, zato nerodno reče: »Mislim, da pretiravaš z izražanjem in res ne razumem, zakaj kolesarja zmerjaš s čefurjem. Da je kreten še razumem, zakaj čefur, mi pa ni jasno.« Luka je bil že tako besen na kolesarja, sedaj pa mu je začel rahljati živce še Matej. Ni razumel, zakaj zdaj napada njega in se vsaja v neprimerno izražanje. Ker ni imel potrpljenja, mu je zabrusil: »Kaj braniš tistega kretena? Čigav prijatelj si? A sedaj se bom pa s tabo kregal?« Matej pogovora ni želel več nadaljevati. Bil je prizadet. Prizadet zaradi besed, ki mu jih je izrekel Luka in zato, ker je prišel do spoznanja, da ga sploh ne pozna.
Vir slike: http://www.kaizo.co.uk/newsroom/fitbit/zip-and-one-lifestyle-images/attachment/shaunyukiwalkin2/
Sovražni govor, nestrpnost, žaljenje, jeza in nespoštovanje sogovornika niso zgolj resen problem družbe. So ovira, s katero se srečujemo v odnosih. Nervoza, prepričevanje, brezbrižnost in nespoštovanje sogovornika so stalnica sodobnih pogovorov. En drugega ne slišimo, prostora za drugačna mnenja skoraj da ni. Smo individualisti, pardon, egocentriki, vsak s svojo resnico. Govorimo eden mimo drugega. Drugi, v njihovi polnosti, nas malokdaj zanimajo.
V iskanju dialoga
Veliko je slišati o dialogu, kako ga ni, kako ga potrebujemo in kako družba kriči po njem. Vendar bolj malo kriči po spraševanju kaj dialog sploh je. Še manj, kako do njega priti. Malo je dostopnih informacij kaj pomeni dialog. Dialog ni drugo ime za pogovor. Dialog je veščina. Dialog je metoda. Dialoga se moramo učiti. Dialog ni nekaj, kar pride samo po sebi. Dialog je delo, je predanost in je dajanje sebe.
Kaj ni dialog?
Dialog vsekakor ni orodje za dogovor. Tudi ni orodje za iskanje rešitev. In ni orodje za iskanje ter doseganje kompromisov. Dialog ni mesto prepričevanja. V dialogu ni cilj spreminjati sogovornika. In tudi ni cilj spreminjati sebe. Če pride do spremembe, prav. Če ne, ni nič narobe. Ni cona udobja, večinoma je kresanje mnenj. Dialog ni enak pogovoru, vsakovrstnemu klepetu. Niti ni sinonim za komunikacijo.
Kaj je dialog?
Dialog je dovršena oblika pogovora. Je pogovor o življenju. Je deljenje lastnih izkušenj, mnenj in resnic. Je prostor različnosti, različnih doživljanj in spoznanj. Pravzaprav je dialog mnoštvo drugačnosti. Ko govorimo o dialogu, govorimo o načinu življenja. Načinu komuniciranja in snovanja odnosov. Govorimo o živem dialogu; pogovoru, ki išče globino sočloveka in pripelje na površje lastno globokost. V dialogu ne spoznavamo samo sogovornika. Preko njega spoznavamo sebe. Skozi bogastvo in unikatnost sočloveka odkrivamo sebe.
Vir slike: http://images.wisegeek.com/group-of-people-in-therapy-talking.jpg
Kako naprej? Zgodba o Mateju in Luki
Dogodek in interakcija, ki sta jo doživela Matej in Luka, je enkratna priložnost za vzpostavitev pravega dialoga. Za začetek se morata oba čustveno pomiriti in premisliti, kaj se je pravzaprav zgodilo. Čustveno se morata oddaljiti od situacije in o njej racionalno razmisliti, kaj se je zgodilo, zakaj je prišlo do določene reakcije, kakšen bi bil pravi odziv oz. kakšen odziv sta si želela in kako naj od tu naprej nadaljujeta prijateljstvo. V kolikor je obema v interesu, da ohranita prijateljstvo, je sedaj trenutek, da si namenita čas in prostor za dialog. To pomeni, da drug drugemu omogočita priložnost, da besedno utemeljita, kako sta zaznala situacijo, kaj ju je zmotilo, do kakšnih spoznanj sta prišla in tudi kaj je vse to zanju oz. njun odnos pomenilo. Živ dialog jima da možnost, da tudi raziščeta, kdo sta kot prijatelja, kaj si pod ta odnos predstavljata, kakšna so njuna pričakovanja in kako doživljata drug drugega. Za iskren besedni pogovor potrebujeta pogum. Pogum je ključen zato, ker biti v dialogu pomeni odpreti se, odkriti, deliti in biti resničen pred sogovornikom. Živ dialog tako Mateja in Luko vabi v odkrit jasen besedni pogovor, kjer imata možnost raziskati in utemeljiti vsa njuna razmišljanja, ne le v zvezi s situacijo, ampak predvsem z njunim prijateljskim odnosom.
V iskanju dialoga, drugič
Dialog je resnično najvišja oblika pogovora, kjer je predmet pogovora življenje. V ospredju je posameznikov značaj, ki se srečuje z drugimi in z njimi vstopa v odnose. Le-ta posameznik je govorno bitje, ki vstopa v odnose z besedo. Človek je dialoško bitje, ki se skozi besedo razodeva in oblikuje. A človek ni zgolj dajalec, je tudi prejemnik. Tako z drugimi odkriva življenje, poglablja odnose in postaja eno. Zgolj v živem dialogu je človek s sočlovekom resnično spoznan in povezan, zato, ne iščimo dialoga. Raje odprimo srce dialogu. Zberimo pogum in vstopimo vanj. Dovolimo si biti pristni in edinstveni ter povabimo sočloveka v odkrivanje tako naše kot njegove drugačnosti in lepote.
Kaja Kosec
Kaja Kosec kot voditeljica izobraževanj deluje v Zavodu Za dialog, ki se posveča metodi dialoga, profesionalno je dvakratna magistra teologije in verskih študij.
