Kdo sem? Kdo smo? Tak je naslov letošnjega socialnega tedna, ki ga prireja Socialna akademija, ustanova, ki izhaja iz katoliškega oz. krščanskega duhovnega naboja. V socialnem tednu se bo zvrstilo kar 33 različnih prireditev po vsej Sloveniji. Organizatorji so izbrali več kot primemo temo: osebna in kolektivna identiteta. Pokojni prof. Justin Stanovnik bi dejal, da odpira teden prava vprašanja. S takimi dogodki vnašajo slovenski (mladi) kristjani v slovenski duhovni prostor svežino, ki daje upanje in budi ponos. Vprašanje Kdo sem? si v sodobnem, pretežno individualističnem svetu kar pogosto postavljamo in zelo radi slišimo, da smo enkratna in neponovljiva bitja, malo manj pa govorimo o pripadnosti neki skupnosti – družini, narodu, Cerkvi … Zavest o taki pripadnosti je praviloma šibka in tovrstna identiteta neizdelana. Kot da bi te skupinske identitete ne bile pomembne. Pa so!
Prihodnost je namenjena domoljubom
Vzemimo nacionalno identiteto, ki se, kot kaže, v sodobnem svetu kot refleks na globalizem spet močneje uveljavlja. Na to kaže npr. izjava Donalda Trumpa v generalni skupščini Združenih narodov, da prihodnost ni namenjena globalistom, ampak patriotom, morda tudi pogosto pojavljanje izraza domoljubje v govorih slovenskih politikov in ne nazadnje napoved ministra Pikala, da bo v šolah uvedel nov predmet – državljansko vzgojo. A samo govorjenje o patriotizmu in ponavljanje starih domoljubnih fraz ne bo dovolj.
Narodno identiteto bo treba v resnici poglobiti, narodno zavest kultivirati, jo posodobiti in dvigniti na višjo raven. Npr. upoštevati dejstvo, da so v nas poleg slovanskih tudi geni kakih drugih ljudstev, ki so tlačila to zemljo na južni strani Alp, da so v naši kulturi tudi prvine kultur sosednjih narodov in da so slovensko kulturo pomagali soustvarjati tudi ljudje, ki se niso imeli za Slovence, da smo tudi potomci tistih prebivalcev našega prostora, ki so živeli z nemško, italijansko, madžarsko in še kako drugo identiteto, pa so se potem asimilirali.
Smo od Boga hoteni in izvoljeni narod
Spraviti bi se morali z vso dediščino prednikov v zavesti, da smo potomci marljivih in pobožnih, a tudi upornih kmetov, (malo)meščanov in (lumpen)proletarcev, revolucionarjev in protirevolucionarjev … Da je v nas kri asketskih menihov in razuzdanih vagabundov, protestanta Trubarja in katoliškega vzgojitelja Slomška, svobodomiselnega pesnika Prešerna in katoliškega politika Korošca, zasanjanega Kocbeka, generala Rupnika, revolucionarja Kardelja … In ob vsem tem biti veseli in hvaležni, da smo to, kar smo, da smo kljub vsemu od Boga hoteni in izvoljeni narod, poslani in narojeni v ta podalpski prostor kot dragocen biser na božanski ogrlici človeških rodov.
Vir: Družina, 3. 10. 2019
