Zanimivo, da po le nekaj letih zategovanja pasu pošiljanje v tujino ni več zmerljivka, temveč, tako se zdi, edini ustrezen predlog za rešitev težav. Toda: kar je – pogosto iz obupa – rešitev za posameznika, je težava za družbo, ki še naprej stagnira, crkuje, če hočete. Če sprejemamo paradigmo, da sposobni odidejo, ostanejo pa iznajdljivi, ki živijo na račun nesposobnih, da bi se izselili, svoje države sploh ne potrebujemo, ampak bi se bilo bolje priključiti Avstriji, kar so nekateri predlagali že pred leti, češ, hlapci smo bili in hlapci bomo ostali. Kar je seveda hlapčevsko razmišljanje.