Facebook Twitter Youtube

Archive | Blogi

RSS feed for this section

Igor Vovk, Iskreni.net: Odgovornost je predpogoj za zaupanje

Še nikoli v zgodovini Slovenije nismo imeli tako slabe vladne ekipe, kot jo imamo danes. Prav tako še nikoli nismo bili v tako slabi finančni situaciji, kot smo v tem trenutku. Kako naj upam, da bo v kratkem kaj drugače? Zaupam, da bomo kmalu padli čez rob in da se bomo ljudje, gospodarstvo in politika prvič lahko soočili z dvaindvajsetimi neodgovornimi leti.

Preberite celoten prispevek

Martin Lisec: V začetku je bilo zaupanje

Če bi zgodbe naših odnosov pripovedovali kot pravljice, bi se lahko vsaka zgodba uspešnega ali propadlega odnosa začela s stavkom: V začetku je bilo zaupanje. Tudi vsak uspešen ali propadel zakonski ali partnerski odnos bi se lahko začel z istim stavkom: V začetku je bilo zaupanje.

Preberite celoten prispevek

Ana Kos: Šola je toliko dobra, kot so dobri učitelji

Pred kratkim sem zapisala par besed ob Lincolnovi misli: Noben zakon mi ne more dovoliti, da delam tisto, kar je narobe. Dejstvo je, da imamo lahko “pametne” ali pa “neumne” zakone, mi pa moremo – in smo dolžni – delati tako, kot nam narekuje pamet in kot nam svetuje vest. In naj bodo šolski zakoni taki ali drugačni, učiteljem ne morejo vzeti možnosti, da so dobri kot učitelji in da so dobri kot ljudje!

Preberite celoten prispevek

Milena Miklavčič: Zrno, ki raste iz zemlje, ne iz besed

Prvi pogoj zato, da si gradimo zaupanje vase, je, da nismo leni. Lenoba misli, duha, predvsem pa naših rok, je pogosto poglavitni krivec, da nasedemo na milo doneče floskule in agitiranja govorcev, ki nas poskušajo spraviti pod okrilje svojega besedičenja.

Preberite celoten prispevek

Anton Tomažič: Za-upanje lahko dela čudeže

Slovenski jezik je zelo bogat in dostikrat besede in besedne zveze povedo celo več, kot dosti bolj znameniti jeziki. Tako tudi beseda »zaupanje« vsebuje več pomenskosti, kot na primer angleška »trust«. Drugi del besede za-»upanje« namreč vnaša optimizem v razmerje, ki ga določa celotni pojem: če obstaja zaupanje v neko osebo ali dejanje, potem tudi »dobro kaže« za naprej.

Preberite celoten prispevek

Franci Bačar: Se odrasli bojijo mladih?

Ljudje smo se od vedno bali nepoznanega. Nepoznano. Nepredvidljivo. Nevarno. Preprosto ne vemo, kaj pričakovati, kako se odzvati. Primer hitre spremembe je internet, ki je v zgolj nekaj letih popolnoma spremenil način, kako medsebojno komuniciramo, kako se informiramo, kako nakupujemo, kako razmišljamo. A mladim je prav pisan na kožo.

Preberite celoten prispevek

Matej Cepin: Mladina 1991 : mladina 2013

Slovenska zakonodaja opredeljuje mlade kot osebe med dopolnjenima 15. in 29. letom starosti. Avtor članka sem v skladu s to zakonodajo (ki je takrat seveda še ni bilo) v obdobje mladosti vstopil leta 1991, torej pred 22 leti, ob nastanku naše nove države. Kongres fundacije Renovabis, ki sem se ga udeležil v Freisingu in katerega […]

Preberite celoten prispevek

Branko Cestnik: Je prava beseda jeza? Je čas za vstajo?

Objavljamo drugi del razmišljanja Branka Cestnika, nadaljevanje prispevka “Brez-strastje: da ali ne?”   Ko preskoči iskra upora Izhod iz apatičnosti se lahko zgodi v nekaj sekundah. To je trenutek svete jeze, ko se ti vse skupaj upre in si zmožen takoj v akcijo. Nekaj takega smo videli v Mariboru v reakciji na mestne radarje. Bo […]

Preberite celoten prispevek

Martin Lisec: Zaupanje

Človekovo življenje je sestavljenka, sestavljena iz mnogo koščkov. Nekateri so vidni – recimo človekova podoba, njegova dejavnost, sledi stopinj, ki jih pušča v življenju. Drugi so nevidni, a zato niso nič manj resnični: posameznikove etične in moralne drže, prizadevanje za osebnostno rast, negovanje in prizadevanje za kakovostne medsebojne odnose … Rečemo lahko, da ima človekova […]

Preberite celoten prispevek

Simona Gostinčar: Zaupanje v socialno podjetništvo?

Velika mera zaupanja in kajpak tudi upanja je potrebna, da bi človek uspel uvideti v socialnem podjetništvu krepitev sposobnosti družbe za reševanje socialnih, gospodarskih in še mnogih drugih problemov. V možgane najprej kane ’socialno’, ki se prevede v znano ‘prostovoljno’, neplačano. Nato šele z zamikom pride do možganov še ‘podjetništvo’, ki se prevede v ‘ha-ha, a’ ga država z nepovratnimi sredstvi plača?’.

Preberite celoten prispevek