V četrtek 26.9.2013 se je v galeriji Družina na Krekovem trgu 1 v okviru Socialnega tedna, ki poteka pod okriljem Socialne akademije, odvil dogodek Izziv s podjetnikom: kaj je v resnici socialna država? Dogodek je povezoval dekan Fakultete za poslovne vede, doc. dr. Žiga Andoljšek, njegova gosta pa sta bila znani slovenski menedžer in menedžer leta 2005, g. Anton Papež, MBA, ter mag. Mitja Steinbacher, ekonomist raziskovalec pri Inštitutu Fakultete za poslovne vede in doktorand s področja stabilnosti bančnega sistema. Živahna razprava je potekala okrog vrlin za osebno rast in razvoj, dejavnikov napredka, socialne države in z njo povezane pravičnosti in vprašanja enakosti.
G. Anton Papež je ob vprašanju solidarnosti in razvoja jasen, ko pravi, da je osnovna celica vsake družbe družina. Mitja Steinbacher se je z njim strinjal in izpostavil, da se je treba pri delovanju družbe premakniti nazaj k načelu subsidiarnosti, ki je temeljno načelo krščanske družbene misli in pomeni načelo medsebojne vzajemnosti in pomoči od spodaj navzgor, torej od družine, prijateljev, civilne družbe in šele na koncu države. Ob tem je navedel citat iz enciklike Janeza Pavla II Centisimus Annus, ki pravi: »Z neposrednimi posegi in s tem, da družbi odvzame njeno odgovornost, država socialne pomoči vodi v izgubo človeških moči in pretirano povečanje javnih agencij, v katerih prevladuje birokratsko razmišljanje …«
G. Papež je mnenja, da je treba za razvoj podjetja znati postaviti ustrezno klimo v podjetju, kjer denarna nagrada ni na prvem mestu, mag. Steinbacher pa je k temu dodal, da ekonomija kot veda sicer pojasnjuje dejavnike gospodarske rasti, predvsem preko vlaganj v raziskave in razvoj, in k temu zanimivo izkušnjo s predavanj Nobelovega nagrajenca iz ekonomije Roberta Mundella na Dunaju, ki je dejal, da so ekonomisti v svojih modelih gospodarske aktivnosti vrsto let zanemarjali vlogo in pomen podjetnika.
V zanimivi razpravi sta se gosta glede vprašanja iz občinstva o socialnem podjetništvu strinjala, da gre zgolj za novo obliko subvencionirane podjetniške aktivnosti, saj da podjetja že zaposlujejo določeno število težje zaposljivih, in da so učinki takšnih političnih programov prej negativni kot pozitivni, strošek na posamezno tako odprto delovno mesto pa mnogokrat zelo visok.
