Kakšen korak naprej je zakon o prikritih grobiščih in pokopu žrtev?
V Galeriji Družine je včeraj potekala okrogla miza oziroma dialog različnih deležnikov o Izvajanju zakona o prikritih grobiščih in pokopu žrtev. Nastopili so dr. Jože Dežman, predsednik Komisije vlade RS za prikrita vojna grobišča, mag. Dušan Pšeničnik, direktor Direktorata za notranji trg na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, dr. Jože Balažic, predstojnik Inštituta za sodno medicino in Peter Sušnik, predsednik NSZ in predstavnik zainteresirane javnosti.
Udeleženci so na okrogli mizi iskali pozitivne vidike sprejetega zakona ter ugotavljali, kako se zakon izvaja v praksi. Gosti so se dotaknili tudi pričakovanj, kako bo sprejeti zakon pripomogel k procesu sprave v slovenskem narodu.
Predstavnik Ministrstva je izpostavil, da so v soglasju s predsednikom Vlade, vložili v fazi sprejemanja Zakona v Državnem zboru na oktobrski seji amanda, da se Ministrstvu oziroma Komisiji dodeli 500.000 Eur za njeno delovanje v letu 2016 in isto v 2017. Minister za gospodarstvo, pa bo skušal sam, v sodelovanju z Ministrstvom za finance najti za preostanek letošnjega leta, nekaj sredstev za delovanje Komisije že za te mesece.
Udeleženci so se najprej dotaknili faze identificiranja žrtev in apelirali na svojce, da naj se odločajo za oddajanje DNK genomov (ko bo ta možnost 1x v naslednjih mesecih vzpostavljena). Vsi prisotni so apelirali na javnost, da naj taka prizadevanja svojcev pri njihovem iskanju svojih bližnjih podpirajo s primerno pieteto in razumevanjem. Predstojnik Inštituta za sodno medicino dr. Balažic je potrdil, da pričakuje, da jih bo država izbrala za oblikovanje te banke genomov, ob čemer zagotavlja, da bodo to nalogo sprejeli maksimalno odgovorno in z občutkom do svojcev.
Iz vsebine pogovora je bilo čutiti zavedanje, da smo na novi pomembni točki pokopa vseh ubitih, kar je nadaljevanje dosedanjih pomembnih prelomnic, ko smo leta 2000 sploh začeli sploh iskati grobišča/morišča in potem leta 2005 dočakali imenovanje Komisije in začeli iskati tudi žrtve, da bi leta 2009 prišli do Hude jame, da bi se zavedli, kako strašljive so zgodbe vseh ubitih. To je bila točka, ki je začela krepiti zavedanje, da je spoštovanje do vseh umorjenih nujno in smo jim zato dolžni zagotoviti dostojen pokop in grob.
Peter Sušnik se je na te misli navezal in se vprašal, kakšna družba smo, ko imamo glede storilcev glavo v pesku. Po 25 letih demokracije, je to še vedno tabu tema, saj se nihče ne želi o tem pogovarjati, mediji tega ne raziskujejo. Vprašal se je, do kdaj bo še tako. Žal mu je tudi tega, da v postopku sprejemanja Zakona niso uspeli s predlogom, da bi država preko arhivov, kot tudi vpletenih organizacij (Sova kot naslednica Udbe in Ozne, ZB NOB in NSZ) morale Komisiji izročati dokumentacijo (npr. spiske, evidence lokacij grobišč/morišč), kar bi Komisiji pomagalo, da bi lažje ugotavljala kje in kdo je v prikritih grobiščih/moriščih zakopan. Predsednik Nove slovenske zaveze je prepričan, da se bo država (mišljeno je politika) s storilci in z zgodovino enkrat morala začeti ukvarjati. Sociološko oziroma znanstveno preučevanje zgodovine je sicer zelo pomembno, a ne bo dovolj, ker ljudem in javnosti ne bo prineslo potrebne katarze.
Kot je bilo v nadaljevanju razumeti, si bo Komisija vztrajno in močno prizadevala, da se bo Huda jama na vsak način izpeljala do konca. Po mnenju Jožeta Dežmana mora biti izveden izkop vseh okostij, začasni prenos le teh v kostnico, rov sv. Barbare, kot celoten kompleks pa mora biti urejen v muzej spomina in opomina.
Na koncu pogovora so se vsi prisotni strinjali, da je Zakon velik korak naprej, da so sicer nekatere stvari šle še vedno pod preprogo, a da je npr. v 1. členu Zakona zapisana pomembnost deklaracije Sveta Evrope o obsodbi vseh treh totalitarizmov nek pokazatelj zavedanja vsaj dela politike, da je dovolj tiščanja glave v pesek. Izvajanja zakona se je potrebno lotiti skrbno in odgovorno, po korakih in z vztrajnostjo, da bo enkrat v prihodnjih letih lahko opaziti, da smo se kot država in kot skupnost uspeli soočiti s svojo preteklostjo in posledično s tem začeli bolj mirno živeti.
Dogodek so organizirali v sklopu Socialnega tedna 2015, ki nosi naslov V iskanju dialoga: Časnik spletni magazin z mero, v imenu Založbe Družina mesečnik Slovenski čas ter civilnodružbena pobuda Resnica in sočutje.
