V petek, 23. septembra, se je v sklopu Socialnega tedna 2016, v Galeriji družina, odvijala okrogla miza na temo kariernih priložnosti mladih. Z nami so bili štirje govorci, ki so predlagali dodatne ukrepe in možnosti izboljšanih pristopov na tem področju.
Doc. dr. Zoran Vaupot, dekan na Fakulteti za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu in poslovnež, je kot rešitev omenjenega problema predlagal pospešeno privatizacijo državnih podjetij, spodbujanje tujih naložb ter odpravljanje omejitev v zakonodaji (npr. Zakon o lekarniški dejavnost). Vaupot je mnenja, da je nujno potrebno odpraviti stigmatizacijo privatizacije, kjer lahko močno vlogo odigrajo tudi mediji, s povečanjem prisotnosti koncepta privatne lastnine. Pospešena privatizacije državnih podjetij bi našo državo naredila bolj privlačno tudi za ti. Greenfield naložbe – naložbe v ustanovitev novih podjetij. Spodbujanje tujih naložb pa bi, po mnenju Vaupota, moralo prinesti tudi spremembe v slovenski miselnosti nasploh in obratno.
Drugi izmed govorcev, Miha Lavtar, sicer direktor podjetja za izdelavo ter optimizacijo spletnih strani ter trgovin Optiweb, se je problema glede kariernih priložnosti mladih lotil veliko bolj »od začetka«. Pravi, da se moramo Slovenci najprej odpovedati sklepanju kompromisov – iskanju srednjih poti in negativizmu ter si namesto tega povedati kakšno dobro zgodbo. Rešitev najprej vidi že v dopolnitvi osnovnošolskih programov – na primer dopolnitev predmeta Etike s potrebnimi temami, kot so javno nastopanje, ABC podjetništva in podobno. Naprej pa poudarja predvsem praktično udejstvovanje mladih na delovnem mestu in neprekinjeno povezovanje ter sodelovanje fakultet s podjetji. Omenja praktično izobraževanje, ki bo v korist vsakemu podjetju, omenja periodične profesorske prakse (kjer bi bili profesorji na delu tudi v določenih podjetjih), nujne skupne projekte fakultet in podjetij ter ukinitev prispevkov podjetij za prve zaposlitve.
Matej Cepin, direktor Socialne akademije, je prav tako mnenja, da bi se morale spremembe najprej dogajati že v šolah, kjer bi bilo nujeno narediti več v smeri poklicne orientacije mladih in praktičnega pouka (učenje iz izkušenj ne samo iz knjig). Cepin predlaga znižanje obdavčitev za vse oblike dela, problem pa vidi tudi v odhajanju izobraženih mladih v tujino in medgeneracijskem prenosu znanja, kjer bi morali v Sloveniji narediti več. V Sloveniji se povprečno namreč izseli 166 ljudi na teden.
Zadnji izmed govorcev, Kristjan Strojan, predsednik Društva mladinski ceh, predstavlja še drugo plat kariernih problemov mladih. Poudarja, da med mladimi vlada depresija, ker jim Slovenija ne nudi spodbudnega okolja za delo in razvoj. V namen bolj prijaznega okolja za mladega človeka, predlaga širitev dejavnosti osebnega dopolnilnega dela. To širitev vidi tudi kot izboljšanje. Predlaga odpravo omejitev polletnega zaslužka (spremembe v letni zaslužek), zvišanje omejitev zaslužka pri osebnem dopolnilnem delu (največ 12 minimalnih plač), enostavnejši prehod iz osebnega dopolnilnega dela v s. p. obliko dela in prilagoditev stopenj obdavčitve (prevelika razlika med 9 eur – dopolnilno delo in 290 eur – s. p. obdavčitev).
Na okrogli mizi pa so nas s svojim mnenjem počastili tudi ostali prisotni. Nekateri so mnenja, da je lastnina premalo obdavčena in delo preveč, kar mladim povzroča težave. Drugi menijo, da bi v primeru javnega / zasebnega šolstva lahko bila rešitev tudi močnejša konkurenca. Tretji spet poudarjajo močnejšo povezanost teorije in prakse, večje spodbude mladega človeka iz okolice in podobno.
»Smo le na pol prehojeni poti.« Postoriti bo torej treba še zelo veliko, da bo mlad človek lahko v slovenskem okolju deloval kar najbolje kar zmore in se bo pri tem počutil, da ga okolje ceni in spodbuja.
