Facebook Twitter Youtube

Generacije za skupno dobro

Socialna akademija je v sodelovanju z občino Kobarid in Društvom svobodne ženske v sredo 19.09.2012, ob 19 uri, v domu Andreja Manfrede v Kobaridu, organizirala okroglo mizo na temo »V čem je doprinos posamezne generacije v družbo, za skupno dobro?«. Udeleženci okrogle mize, ki jo je povezovala ga. Mojca Perat iz Socialne akademije, so bili ga. Danica Hrast, podžupanja občine Kobarid, gdč. Anja Perat, Mladinsko kulturno umetniško društvo Kobarid, ga. Mila Uršič, Društvo upokojencev Kobarid ter ga. Debora von Kastelmur, predsednica Društva svobodnih žensk. Udeleženci so se strinjali, da je za celotno družbo pomemben doprinos vsake generacije, saj ima vsaka edinstveno znanje in veščine, ki jih lahko posreduje družbi.

Mila Uršič: Sodelovanje z mladimi bi bilo zelo koristno

Starejši v društvu upokojencev bi lahko z mladimi medsebojno dobro sodelovali. Starejši niso tako vešči novejših tehnologij, predvsem računalništva, medtem ko bi upokojenci mladim veliko povedali in jih izobrazili o svojih neprecenljivih življenjskih izkušnjah. Dodala je, da so v domu upokojencev vedno voljni sprejeti mlade, ki bi jih kakršnokoli tako ali drugačno sodelovanje zanimalo.

Danica Hrast: S pomočjo občine in medgeneracijskega sodelovanja do Centra dnevnih aktivnosti v Kobaridu

V Kobaridu in tudi na občini se zavedamo, pomembnosti medgeneracijskega sodelovanja. V zadnjem času se je veliko postorilo za povezovanje tako starejših kot mladih. Sad skupnega dela bo tudi odprtje Centa dnevnih aktivnosti, ki bo temeljil na prostovoljnosti in sodelovanju vseh generacij. Mlajši zaenkrat še niso tako vključeni kot starejši, vendar se pričakuje, da bodo tudi mladi začutili priložnost in se medgeneracijskim dejavnostim in aktivnostim pridružili še v večjem številu.

Anja Perat: Prostovoljstvo mladih ni upoštevano dovolj pri iskanju zaposlovanja

Mladi smo voljni prostovoljnega dela in sodelovanja, vendar nam študijske obveznosti in dejavnosti vzamejo veliko časa, poleg tega pa se posamezne prostovoljne dejavnosti medgeneracijskega sodelovanja izvajajo predvsem med tednom. Glede na to, da prostovoljno delo pri iskanju zaposlitve ne šteje veliko, smo mladi do neke mere prisiljeni k izvajanju dejavnosti, ki nam prinašajo denarni zaslužek. Tudi za prostovoljno delo bi bilo potrebno dobiti potrdilo ali kakšno drugo obliko dokumenta, ki bi bil upoštevan tudi pri delodajalcih, predvsem pa bi morali delodajalci že sami strmeti k večjemu zaposlovanju prostovoljcev.

Debora von Kastelmur: Zelo pomembno vlogo ima družina in vzgoja

Medgeneracijsko sodelovanje je potrebno spodbujati že pri otrocih. Najpomembnejšo vlogo imajo starši in njegova vzgoja. Otroke je potrebno naučiti spoštovanja in odgovornosti že v mlajših letih, le tako bo sodelovanje med generacijami še bolj uspešnejše. Vsako delo je častno in opravljati ga je potrebno z vsem spoštovanjem in odgovornostjo.

V pogovor so se vključevali tudi posamezniki iz občinstva s svojimi mnenji in stališči. Splošno mnenje vseh udeležencev okrogle mize je, da ima izobraževanje na slovensko družbo dokaj močan vpliv, saj je veliko neenakomernosti med izobrazbenim kadrom, predvsem primanjkuje naravoslovnega kadra, katerega poklici v družbi niso dovolj cenjeni. K temu, veliko pripomore tudi sama vzgoja staršev, ki svoje otroke pošiljajo v za družbo »manj« zaželene poklice. Nekateri od njih, svojih potencialov nikoli ne izkoristijo, poleg tega pa so prisiljeni v težavnejše iskanje zaposlitve. Vsaka generacija mora strmeti k medgeneracijskem sodelovanju za skupno dobro. Zaradi edinstvenih znanj posameznih generacij, je pomemben doprinos vsake generacije. S pomočjo države, lokalne skupnosti, raznih društev ter drugih, je potrebno vzpostaviti pogoje, ki bi ta znanja, kar najbolje posredovala nazaj družbi. Z dobrim medsebojnim sodelovanjem vseh generacij, ki bi lahko največ pripomogli k skupnem dobrem na vseh področjih družbenega življenja.

, , , ,