Med zadnjimi dogodki letošnjega Socialnega tedna je bilo petkovo srečanje z Gregorjem Čušinom in njegovo moraliteto Janez brez glave, v Kulturnem domu v Ihanu.
Kulturni večer, ki ga je vodil Franci Hribar, je pripravila župnija Ihan. Več kot 70 gledalcev je z zanimanjem spremljalo dogajanje na odru.
Socialno akademijo in Socialni teden z izpostavitvijo letošnje teme: Kdo daje, kdo sprejema, sem predstavila sama in znotraj predstavitve dejala:
»V podarjenem življenju vsakdo izmed nas skuša doseči svojo izpolnitev, polno živeti sredi prostora in časa, biti ljubljen in spoštovan v vsem dostojanstvu ustvarjenega bitja. Ljubezen, vera, upanje in hrepenenje vodijo naše korake, naša dejanja pa odsevajo v srcih ljudi in na obrazu sveta. Tako kot vsi odnosi med ljudmi koreninijo v srcu, tam korenini tudi odnos med generacijami. Odgovorni smo za svoje življenje in življenje drugega. Odgovorni smo za to, kar imamo. Odgovorni smo za to, kaj in kako dajemo. Odgovorni pa smo tudi zato, da prepoznavamo, kaj in kako prejemamo!«
Janez brez glave je skozi glas in telo Gregorja Čušina nagovoril celo tiste, ki zgodbe Janeza Krstnika ne poznajo. Povezava z življenjem je bila tako nazorna in živa, da so se besede Svetega pisma tesno dotikale tudi tistih src, ki so na Gospoda pozabila, ali pa se z njim sploh niso nikoli srečala.
Zgodba, ki se začne z »odkritjem apokrifnega« dnevnika Janeza Krstnika, Janeza spremlja vse od spočetja do smrti. Koraki Janezovega življenja nas vodijo po Svetem pismu, vanje so vpete aktualne teme življenja o družini, ljubezni, celovitem pomenu človeškega telesa, duhovniškem celibatu. Spregovori tudi o vprašanju pravičnosti in odpuščanja, o mariborski finančni aferi in o pravilni in nepravilni uporabi nekaterih besed.
Medsebojna povezanost igralca in občinstva se je pokazala tudi pri molitvi Očenaša za mariborsko škofijo, ki je od komaj slišnih glasov kmalu prerasla v jasno in glasno molitev.
Zadovoljstvo na obrazih gledalcev je povedalo, da smo ta večer vsi prejemali in vsi dajali. Bogastvo prejetega je napolnilo dušo, podarjeno je vzradostilo srce, zato bo oboje še dolgo usmerjalo korake življenja.
Jana Poljanšek
