V sredo 20. 9. 2012, smo se v dvorani župnije Ježica zbrali in prisluhnili trem zanimivim gostom, na temo medgeneracijskih odnosov – med otroci, starši in starimi starši. Prof. dr. Angelca Žerovnik je poudarila, da nobena institucija ne more dati vnukom to, kar jim lahko dajo stari starši, zato tudi sama kot babica štirim vnukom daje prednost, kadar jo potrebujejo. To je en način darovanja in “dajanja” mlajšim generacijam. To bogati veliko bolj kot prejemanje. Sama je mnenja, da morajo biti starejši na razpolago mlajšim generacijam.Tudi če je vzgojni stil drugačen, se je o tem treba pogovarjati.
Melita Čušin ima izkušnjo pozitivnega medgeneracijskega sodelovanja. Oboji stari starši z veseljem priskočijo na pomoč in si želijo pomagati z varstvom in tudi kakšnim gospodinskim opravilom. Razlika v vzgoji za tisti kratek čas, se ji zdi zgolj obogatitev, sploh ker so te razlike v nebistvenih stvareh. Da bosta z možem za stare starše poskrbela, ko bodo potebovali pomoč pri oskrbi, se ji zdi njena dolžnost in čuti, da je tako tudi prav.
Miha Sekolovnik je okroglo mizo obogatil z bogatimi besedami. Če so stari starši osamljeni, je s to stisko potrebno iti k višji avtoriteti, k Bogu in ne navzdol, k otrokom.
O komunikaciji med zakoncema in njunima staršema pravi, da je izhodišče spoštovanje. Imamo odgovornost, da povemo svoje želje in potrebe, bližnji jih ne more uganiti. Kjerkoli so tabu teme, življenje ne more cveteti.
Katja Ban
